Branko Ivanek (1962–2026)

Pionir gorniškega spleta – Tiha hrbtenica slovenskega alpinizma

Branko Ivanek
Foto: Bojan Haron

Slovenska alpinistična in lednoplezalna skupnost se v začetku leta 2026 poslavlja od alpinista Branka Ivaneka – Branča, člana APD Kozjak Maribor, človeka, ki je bil več kot tri desetletja nevidni, a ključni člen številnih plezalnih projektov, tekmovanj, odprav in spletnih platform.
Njegovo delo je bilo tiho, natančno, zanesljivo — in prav zato nepogrešljivo.

Pionir slovenskega gorniškega spleta
Manj (splošno) znano, a izjemno pomembno je njegovo delo na področju računalništva, informatike in spletnih storitev.
Kot razvijalec aplikacij pri 8000plus d.o.o. je bil med prvimi, ki so razumeli, da bo splet postal prostor, kjer se bo ohranjala gorniška zgodovina.
Ko je konec devetdesetih let nastajala ideja o spletni platformi, ki bi združevala gorniške vsebine, se je Branč — takrat zaposlen v Boliviji — pridružil projektu, ki je prerasel v »gore-ljudje.net«. Jeseni 1998 so poskusno začeli na domeni planid.org, nato pa prešli na ime gore-ljudje.net. Branč, kot deležnik pri planID, d.o.o., je bil eden ključnih tehničnih soustvarjalcev strani, ki je nastala z jasnim namenom (a se je zaradi različnih razlogov skoraj izjalovila): »Ohraniti za zanamce vsa dostopna gradiva o gorah — tudi tista, ki niso všečna ali so v nasprotju z ‘uradno politiko’. Le tako bo mogoče čutiti duh časa.«

Alpinist, vodja odprav in učitelj
Branč je bil dolgoletni član Alpinističnega odseka Kozjak Maribor, kjer je sodeloval v alpinističnih šolah, pri vzgoji mladih ter na številnih odpravah in turnosmučarskih projektih.
Udeležil se je več kot deset odprav, pogosto kot vodja:
Turčija (1990, 2012) – Ararat, Taurus,
Alžirija (1991) – Hoggar,
Bolivija (1994, 1997, 2003, 2008) – Cordillera Real,
Ekvador (1996) – Cotopaxi, Chimborazo,
Peru (2005) – Trapecio, Huayhuash,
Tibet (2006) – Šišapangma,
Rusija (2007) – Elbrus,
Maroko (2010) – Jebel Toubkal,
Iran (2011) – Damavand,
Kirgizija (2012) – Pik Lenin,
Gruzija (2012) – Kazbek.
Njegovo delovanje so zaznamovali zanesljivost, umirjenost in odgovornost do soplezalcev — lastnosti, zaradi katerih so mu ljudje zaupali in mu sledili.

Od Solčave do svetovnega pokala
Branč je bil s tekmovalnim lednim plezanjem povezan od samih začetkov. Od prve težavnostne tekme v Solčavi dalje je bil stalni sodelavec, sodnik, soorganizator, urejevalec rezultatov in človek, ki je skrbel, da so tekme potekale korektno, pregledno in dokumentirano. Njegov vrhunec na tem področju je bilo sodelovanje pri edini tekmi svetovnega pokala v lednem plezanju, ki je bila kdaj organizirana v Sloveniji — leta 2009 v Mlačci pri Mojstrani. Brančev prispevek je bil ključen za izvedbo tekme na najvišji mednarodni ravni.

Človek, ki je znal biti resen — in zabaven
Branč ni bil le tehnični steber — bil je tudi družabnik, prijatelj, človek, ki je znal razvedriti ekipo, ustvariti toplino in sproščenost.
Njegova prisotnost je bila pogosto najbolj opazna, ko ga ni bilo — takrat je postalo jasno, koliko stvari je tiho držal skupaj.
Kozjačani so ob njegovi smrti zapisali: »Slutili smo, da se nekaj dogaja, a smo upali, da boš zmogel. Ostaja praznina — in svetel spomin nate.«

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja