Slovenski alpinizem 1995
Anapurna, slovenska ’95
KOTG, Slovenska himalajska odprava na Anapurno I ’95.
Cilj: Pristop na Anapurno (8091 m), zadnji osemtisočak za Slovenijo, prvi smuk z vrha in prvenstvena smer po severozahodnem grebenu.
Vodja Tone Škarja (58), njegov namestnik Viktor Grošelj -Viki (43), zdravnik Damijan Meško (57), Tomaž Humar (26), brata Davorin Karničar – Davo (33) in Andrej Karničar – Drejc (25), Janko Oprešnik – Zumba (31), vsi iz Slovenije, ter Stipe Božič (44, Hrvaška) in Carlos Carsolio (32, Mehika); sk. 9. Zvezni oficir je bil Gokul P. Burlakoti, sirdar Padam B. Magar, šerpe pa Ardjun Tamang, Zen Zen Bhote in Dava Puri Sherpa, kuhar Prem B. Blon, njegov pomočnik Zangbu Sherpa, ob njih sta pri delu odprave sodelovala še Ramesh Magar in kurir Tom Bahadur.
26.03. so odpotovali v Nepal,
03.04. pa z avtobusom v Pokro in naprej do Biretantija.
04. – 07.04. pohod (z nosači in tovornimi živalmi, skupno 128 tovorov): Biretanti – Uleri – Gorepani – Tatopani – Dana – Gasa – Lete – Deurali.
08.04. je prišlo do zastoja. Predhodnica (Grošelj, Humar, Davo Karničar, Oprešnik, 3 šerpe ter 11 domačinov) je odšla pripravljat pot za nadaljevanje.
09. – 12.04. Tulobugin je bil ključni problem: v nevarno ledeno strmino 1000 m nad sotesko so pritrdili (s skalnimi in lednimi klini) 500 m vrvi. Tudi tretji dan od Umkole do Miristi Kole je bil zaradi sneženja in prepadne poti zelo nevaren, četrti dan so dosegli mesto (4300 m) za bazni tabor v lepem vremenu, a takoj zatem je začelo snežiti. V bazi pa je bila šele polovica tovorov, ker ni bilo več nosačev za to nevarno pot. Od Deuralija naprej ni več nobene strehe!
13.04. jim je prvi vzpon preprečil velik plaz, ki je potegnil tik pred alpinisti in šerpami.
14.04. so Carsolio, Humar, brata Karničar in Oprešnik ter šerpe postavili T1 (5100 m).
V prvem delu poti je bila občasna nevarnost velikih plazov in podorov ledu, v srednjem delu 250 m visok skalni steber (200 m vrvi) z zmerno nevarnimi razmerami. Zadnja tretjina prijetna. Ovira: nenehno sneženje po skalah.
15.04. je vršnja ekipa napredovala sto metrov višje in kilometer dlje ter se vrnila v bazo. Iz te pa so na T1 odšli Grošelj, Božič in tri šerpe. V bazo so prihajali nosači z drugo polovico tovorov; kar se je vleklo še nekaj dni.
16.04. Grošljeva skupina je odšla iz T1 na 5700 m (začasen tabor 2) in nazaj v bazo. Škarja in Meško baza – T1 -baza.
17.04. je bila posvetitev baze, nato pa so Carsolio, Humar, Oprešnik in tri šerpe odšli v T1 in naslednji dan,
18.04. v T2 (5800 m); med T1 in T2 je bila težka pot zaradi globokega snega in nevarna zaradi dveh visečih serakov.
19.04. so se šerpe vrnile v bazo, Humarjeva skupina je urejala T2, brata Karničar T1 – T2, Božič in Grošelj baza – T1, Meško baza -T1 – baza, Škarja pa je bil na ogledih 4800 m visoko..
20.04. Carsolio, Humar, Oprešnik in oba Karničarja iz T2 do 6300 m. Ustavilo jih je 40 cm novega snega, zato so se vsi vrnili v bazo; Božič in Grošelj T1 – T2.
21.04. je bil prvi dan brez sneženja. Pretresli so načrte. Najnevarnejše območje od T2 do predvidenega T3 in še 200 m višje: seraki, leteli so plazovi, zbiralnica snega. Francoska smer je bila edina možnost poleg stene.
22.04. so se tri šerpe iz baze povzpele do T2 in sestopile v T1, Meško in Škarja sta opravila pot baza – T1 – baza, Božič in Grošelj pa sta se iz T2 vrnila v bazo.
23.04. je prišlo do zastoja, šerpe so se iz T1 vrnile v bazo.
24.04. so tri šerpe, Carsolio, Humar in Oprešnik odšli iz baze do T2, kjer so mdr. tudi popravili šotore. Bil je drugi dan brez sneženja.
25.04. sta Karničarja odšla iz baze v T2, Carsolio, Humar in Oprešnik pa iz T2 do votline na višini 6350 m, šerpe T2 – 6300 – T2. Snežni metež.
26.04. so se Carsolio, Humar, Karničarja in tri šerpe iz T3 povzpeli do višine 6600 m.
Pot po nagrbančenem ledenem hrbtu z več navpičnimi stopnjami je nenehno zasipal sneg z zgornjih pobočij (poleg skoraj vsak dan novega), zato je bila stalna in velika nevarnost snežnih plazov ter zmerna nevarnost občasnih podorov ledu. V plazovih so izgubili šest tovorov in nekaj ljudi je obviselo na vrveh, ko jih je zbil plaz. Tod so napeli 500 m vrvi in jih pritrdili z lednimi vijaki. Pred T3 so Carsolio, Humar, Oprešnik in šerpe uporabili za začasni tabor ledno votlino 200 m nižje. T3 je bil že v dnu srpovega ledenika (krnice).
27.04. močan veter in oblačna kapa čez Anapurno. Mirovali so. Zgoraj je bil eden preveč in glede na načrt je moral Humar nazaj.
28.04. so Carsolio in Karničarja opravili vzpon iz T4 do višine 7400 m.
Lep podvig Karničarjev: vse od baze s kompletno smučarsko opremo. Carsolio je najprej pomagal Humarju in Oprešniku, potem ko je bil zaradi Oprešnikovih težav z želodcem načrt za novo smer čez skalno steno vse bolj vprašljiv, je podprl Karničarja, kar se je obrestovalo, saj je imel kamero in je lahko posnel smuk z vrha.
29.04. četrt pred polnočjo, so začeli vzpon v jasni, toda brezmesečni noči. Radijska zveza z bazo je bila odlična in pomembna pomoč pri orientaciji. Pred sončnim vzhodom so dosegli spodnji rob vršnega skalovja in skozi ozek ozebnik ob 8.25 uri vrh. Ob 9.25 sta Karničarja začela s smučanjem in v elegantnih lokih v pol ure dosegla T4.
Karničarja sta počivala v vmesnih taborih, vendar smučala brez prekinitev tudi čez ledene stopnje vse do višine 4500-4600 m, ko so zaradi skalnega stebra smuči izgubile smisel. Tudi Carsolio je še isti dan sestopil v bazo.
30.04. Oblak čez Anapurno in perjanice po nebu, veter, a brez padavin.
Božič in Grošelj T2 – T3, tri šerpe pa T2 – T3 – baza. Izkazalo se je, da ima Andrej Karničar omrzle prste; vseh 18 ur vzpona in spusta si ni popustil sponk na smučarskih čevljih. Davo je povsem O.K.
01.05. sta Božič in Grošelj dosegla T4, ki sta ga zaradi megle sredi snežnega prostranstva le s težavo našla, čeprav so jima iz baze pomagali po radiu.
Mogočen plaz z velike bariere je podrl en šotor T1. Naročili so nosače za etapno praznjenje baznega tabora.
02.05. je bilo vreme zgoraj viharno, zato sta Božič in Grošelj mirovala. Meško je šel v T1 po zdravila za Drejca. Humar in Oprešnik ter tri šerpe iz baze v T2.
03.05. Grošelj in Božič sta bila še vedno v T4. Popoldne je snežilo. Humar, Oprešnik in šerpa Ardžun T2 – T3 (zelo globok sneg), isto še dve šerpi, ki pa sta se potem vrnila v T2.
Ob 21. uri nepalski radio poročal o uspehu odprave.
04.05. je zbolel Božič. Grošelj je poskušal sam, a je po dveh urah odnehal in oba sta zapustila T4. Oprešnik je zaradi bolezni sestopil iz T3 v bazo (na fiksnih vrveh ga je zadel plaz). Popoldan slabo vreme.
Popoldan sta Humar in Ardžun po dolgem iskanju in tavanju v megli in sneženju komaj našla T4.
05.06. si Humar in Ardžun izprosita en dan odloga za počitek. Božič in Grošelj sta iz T2 sestopila v bazo; zaradi Božičeve bolezni je sestop trajal ves dan. Ob 16. uri so vsi, razen posadke na T4, v bazi. Vreme je bilo še vedno v redu.
06.06. ob 7.20 je Humar kljub drugačnemu dogovoru zapustil T4 in vse do vrha gazil globok nov sneg. Ob 19. uri je dosegel vrh, torej že po sončnem zahodu. 10 minut je fotografiral, ob 21.30, ko je mlada luna še svetila, pa dosegel T4, kjer ga je čakal Ardžun.
07.05. sta Humar in Ardžun začela sestopati (medtem je T3 že brez sledu izginil v snegu) in ob 18. uri sta v bazi. Carsolio je po radiu izvedel novico o Humarjevem pristopu na vrh, ko je bil že dva dni oddaljen od baze. Obljubil je, da bo naslednji poročal zvezniku, ki je bil ves čas v Leteju.
Še isti dan so pospravili T2 in T1; delo na gori je bilo končano.
08.05. je na drugega od treh naročenih dni priletel helikopter. Če bi vedeli, da bo tako velik, bi naložili še kaj robe, tako pa je odpeljal le Andreja Karničarja in zdravnika ter Božiča, ki je tudi imel težave z nogami in naj bi razen tega v Katmanduju pomagal pripraviti tiskovno konferenco.
10.05. so vsi zapustili bazo, ostalo je le osem šerpovskih tovorov; še vedno je bil led na poti in pritrditi so morali 300 m vrvi.
15.05. so bili spet v Katmanduju.
21.05. Uspešna tiskovna konferenca.
22.05. so prišli še šerpe z zadnjimi tovori. Oddali so zaključno poročilo na ministrstvo.
Še isti dan so oddali kargo in skladiščenje. Carsolio se je vrnil z uspešnega vzpona na Daulagiri.
23.05. so zapustili Katmandu in
27.05. so bili spet v domovini.
