Od divjega himalajskega pionirstva do komercialne ikone sodobnega alpinizma
Ko danes spremljamo Tima Hoopa »na daljavo«, kako se spleza na najlepšo goro, ko se na pokopališču zazremo v nagrobnik, kjer piše kdo je bil prvi Slovenec na vrhu te gore, se velja (ponovno) spomniti še malo o zgodovini prvih vzponov.
Ama Dablam (6812 m), stoji v vzhodnem Nepalu, v osrčju pogorja Khumbu, približno 15 kilometrov južno od Everesta. Gora se dviga nad dolino Imja Khola med vasema Pangboche in Dingboche, na poti proti Island Peaku in Lobucheju. Leži v območju Sagarmatha National Park, ki je pod zaščito UNESCO. Je ena najbolj prepoznavnih gora Himalaje. Za mnoge najlepša gora na svetu – za alpiniste nekoč izvrsten izziv in priložnost. Njena elegantna piramida, ki se drzno dviga nad dolino Khumbu, je bila simbol za prvotne prebivalce in je sedaj zopet simbol Nepala, ki je hkrati tudi simbol sprememb, ki jih je doživelo himalajsko plezanje v zadnjih šestdesetih letih in preusmeritev v turizem. Od prvih pionirskih poskusov, opravljenih brez dovoljenj in z minimalno opremo, do današnjih komercialnih odprav, kjer lahko vsak, ki najame vodnika ali agencijo, prejme »paket od Katmanduja do vrha«, je gora Ama Dablam (tudi) zgodba o razvoju alpinizma, družbe in turizma.
Prvi uspešen vzpon na Ama Dablam je bil opravljen 13. marca 1961 po jugozahodnem grebenu. Ekipo so sestavljali: Mike Gill (Nova Zelandija), Barry Bishop (ZDA), Mike Ward (VB) in Wally Romanes (Nova Zelandija). Vzpon je bil za tisti čas izjemno tehničen: strmi skalni raztežaji, izpostavljeni snežni grebeni in prehodi pod visečim serakom, ki je gori dal ime (»dablam« je tradicionalni šerpovski okras na prsih).
Toda vzpon je imel še eno posebnost: odprava ni imela dovoljenja nepalskih oblasti. Ekipa je bila v Himalaji zaradi drugih projektov in se je spontano odločila, da poskusi še Ama Dablam. Ko je Nepal izvedel za vzpon, je grozilo, da bodo plezalce kaznovali. Tu je nastopil Edmund Hillary.
Edmund Hillary je bil v tistem času v Nepalu (že) izjemno vpliven: vodil in gradil je šole, klinike in razvojne projekte v Khumbuju ter imel neposreden dostop do nepalske vlade. Ko je izbruhnil spor zaradi »ilegalnega vzpona«, je Hillary osebno posredoval, plačal in dosegel, da: odprava ni bila kaznovana. Vzpon ni bil razveljavljen, plezalcem ni bila prepovedana dejavnost v Nepalu.
Brez njegovega vpliva bi lahko bil prvi vzpon Ama Dablama zapisan kot »prepovedan« ali celo (i)zbrisan iz uradne zgodovine.
V 60. in 70. letih je Ama Dablam postala trening gora za himalajske alpiniste, ki so se pripravljali na osemtisočake. Gora je bila tehnično zahtevna, a dostopna, zato so jo uporabljali: britanski alpinisti, novozelandski plezalci ameriške odprave, kasneje tudi Poljaki, Francozi in Japonci ter celo Slovenci.
Vzponi so bili opravljeni v alpskem slogu, brez fiksnih vrvi, brez komercialne podpore, pogosto z minimalno opremo. Ama Dablam je bila gora za plezalce, ne za turiste.
V 90. letih se je začel proces, ki je spremenil himalajski svet: Nepal je odprl več vrhov za komercialne odprave, število agencij v Katmanduju je eksplodiralo, Šerpe so postali profesionalni gorski vodniki
Ama Dablam je postala »idealna komercialna gora«. Gora je tehnično zahtevna, a ne ekstremna
ima dobro logistiko, vreme je stabilnejše kot na osemtisočakih, višina 6812 m je »privlačna«, a še vedno dosegljiva. Današnji Ama Dablam: gora, ki jo lahko »naročiš« kot paket, …
