Alpski rog – alphorn ali alpenhorn – trobilo
Če obstaja glasbilo, ki se lahko poistovetim z alpskim svetom bolj kot harmonika, je to alpski rog.
Zadeva pa se ni rodila med Pelvouxom in Triglavom – starodavni potepuški pastirji azijskih ravnic so že poznali ta velik rog, izumili so ga, da bi ukrotili veter.
Tradicionalno glasbilo domuje v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu in predvsem v Švici, kjer je postal nacionalni simbol. V Italiji je kljub prisotnosti na sliki iz leta 1840 z naslovom »Briicke bei Cortina d’Ampezzo« skoraj izginil.
Conrad Gesner, slavni naravoslovec iz Züricha iz 16. stoletja ga je prvič nominiral in opisal z izrazom »lituus,« (natančneje »lituum alpinum«). Kasneje je instrument prisoten predvsem v gorskem in planinskem svetu. Alpski rog, katerega prijazni zvok se dvigne nad soteske, kliče k zbiranju in prinese melodijski pozdrav.
Prvotno Alpski rog v svojem naravnem okolju ni bil glasbeni instrument, temveč delovni instrument, namenjen zbiranju črede ali umirjanju živali ob izbruhu neviht, služil je za komunikacijo iz ene doline v drugo v primeru nevarnosti in med molžo.
Nekateri glasbeniki poskušajo izkoristiti inherentne možnosti starodavnega inštrumenta in so mu omogočili drugo življenje tako, da je postal del glasbenega jezika našega časa ter iz njega naredili glasbeni instrument, vreden koncertne dvorane. Njegova glasba spominja na alpeggio, krocio, torrente in njegov zvok združuje kot kalumet prijateljstva.
