VSEBINA
02 Uvodnik
03 Julius Kugy
08 Namesto intervjuja
13 Alpinistični odmevi
17 Sociološki vidik varovanja naravne dediščine (II. del)
22 Plezalni utrinki
24 Urgentna helikopterska medicinska služba v slovenskih gorah
27 Redna vzdržljivostna dejavnost, prehrana, zdravje
29 V šolskem svetu ledeniških razpok
33 Komisija za alpinizem
35 Nove publikacije
37 Ocenjevalne lestvice
39 GPS
43 Pod peščeno uro časa
UVODNIK
Na nedavnem zboru načelnikov je bilo med drugim postavljeno tudi vprašanje vzgoje vrhunskih alpinistov. Ustreznega odgovora sicer ni bilo slišati, kar je po svoje razumljivo. Zdi se, da si te stvari po izvedbeni plati bolj slabo predstavljamo, nemara nam tudi ni čisto jasno, kaj bi hoteli. Na drugi strani je tak pedagoški zalogaj za našo kadrovsko sestavo le nekoliko prevelik. Vrhu tega ni docela jasno kdo so tisti vrhunski alpinisti, ki bi bili potrebni vzgoje. To najbrž zadeva mlajše vrhunske alpiniste, ki so že notri, a jim morda še kaj manjka. Predpostavimo, da gre za dodatna ali dopolnilna znanja, kajti vsi po vrsti so izurjeni, z dosti sreče pa si bodo nabrali tudi dovolj izkušenj.
Na dlani je, da danes skoraj vsi vrhunski alpinisti solirajo in se zato v navezah bolj malo socializirajo. Soliranje je namreč najtežja, hkrati pa tudi najkrajša pot v najvišji razred, če človek kaj da nase. Tako se danes dela. Ti solisti običajno ne potrebujejo nobene dodatne »dodelave« znanja ali kakšnih drugih dobronamernih nasvetov, ker tega tudi drugod po širnem svetu ne poznajo. Ne poznamo pa tudi sodobnih teženj današnje generacije alpinistov. Na tej točki se namreč organska povezava z izumirajočim alpinizmom kot načinom življenja (biti) in vrhunskim športnim alpinizmom (imeti) pretrga.
Manjši del skupine individualistov se v teh časih iz plezališč karseda hitro preseli v najvišja gorstva sveta. Takšni zagotovo ne bodo priznali, da jim kaj manjka, da kakšno stvar ne obvladajo, pa tudi za izobraževanje (ali če je komu ljubše vzgojo) nimajo več časa. To je passé, kot bi rekli Francozi. Iz prestižnih nagibov bo morda kakšen med njimi napravil izpit za alpinističnega inštruktorja, nekateri pa se bodo podali celo med gorske vodnike.
To sliko kazi še neko drugo dejstvo. Današnje generacije ne hodijo več tako množično v Alpe, kot so to počenjali njihovi predhodniki. Obiščejo jih le za dan ali dva, kvečjemu toliko, da se kaj na hitro predirka, potem pa takoj domov. Alpinizem, kot sem že zgoraj zapisal, je postal šport. Vse bolj je očitna razlika med njim in drugimi športi. V vrhunskem alpinizmu, se pravi v taki različici odpravarstva se lahko zelo hitro zgodi tudi kakšna žaloigra.
Skratka ciljna skupina, ki naj bi bila deležna kakršnekoli vzgoje, je nedefinirana. Tudi med vrhunskimi alpinisti so ljudje, ki bi se radi še česa naučili, a to so po mojem globokem prepričanju zelo redke izjeme.
Organizator bi moral taka srečanja pripraviti nekoliko drugače in glede obiskanosti vsaj prvič malce tvegati: morda le kdo pride. Na predavanjih bi
prišle v poštev le izbrane teme, ki bi jih morali predavati strokovnjaki, ne glede na to od kod so ali kaj so. Za nekatere teme pa bi moral predavatelj imeti za sabo več let dejavnega alpinističnega staža, predvsem odpravarskega. V glavnem naj bi šlo za aplikativna znanja, se pravi za mešanico razumljivo-prebavljive teorije in prakse. Žal se tu srečujemo s sebičnostjo, kajti naša »sorta« se nerada razdaja, ko gre za težko pridobljeno »privatno« znanje.
Naj zato raje podam nekaj tem za razmislek: strategija in taktika (za zdaj ne vem, kdo zmore v Sloveniji to predavat), uporabna meteorologija za visokogorje (nemara bi se našel predavatelj), aklimatizacija in višinska bolezen (prepričan sem, da bi vsaj dva »naša« zdravnika – alpinista to opravila odlično), prehrana v visokih gorah (nemara bi se našel kakšen »konjičkar«, le nekaj več visokogorske »kuharske« prakse bi moral imeti), trening za visokogorje (nemara bi se prav tako našel kakšen strokovnjak), oprema z več vidikov praktične uporabe v visokogorju (pri nas ni takšnega strokovnjaka) … in do konca bi lahko naštel, če bi pač vse naštel, a se mi zdi, da je brez pomena, še sedem področij, ki po mojem sodijo na področje »vzgoje« vrhunskih alpinistov. Tudi »snegologija, plazologija in opastologija« so naše Ahilove pete. Kajti visoke Alpe za silo še poznamo in obvladamo, tudi literature je dovolj, če jo slučajno kdo rabi, glede najvišjih gora, kot je na primer Himalaja, pa ni veliko tovrstnih dognanj.
Za zdaj sem navrgel le nekaj pogledov, ki so morda že v izhodišču zgrešeni, čeravno sploh nisem načel vprašanje pravšnjega organizatorja in izvedljivosti takega podjetja. Osebno nisem črnogled, sem pa realist. Morda bi se zdaj, ko se je Komisija za alpinizem malce pomladila in razširila, čeprav so pridruženi člani že dali vedeti, da so bolj na tesnem s časom, le našel kdo, ki bi leta utiral prve korake za tak projekt. Mož, ki je omenil projektno delo v okviru KA, naj vsekakor poskusi. Dobra štiri leta se bo lahko kot pionir na tem področju ukvarjal z vzgojo vrhunskih alpinistov.
Bine Mlač
Naslovna stran: Grebeni proti Mužičem (Sleme) foto: Stane Klemenc
Alpinistični razgledi – interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev
Izdaja: Komisija za alpinizem PZS
Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač
Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, Franco Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe.
Grafično oblikovanje: Nada Mlač (Iztok Šeme)
Naslov za naročnino: KA PZS – za A.R., Dvoržakova 9,1000 Ljubljana.
Naslov za pošiljanje člankov: Bine Mlač, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana, tel.: 1213 250, E mail: nada.mlac@siol.net
Tisk: Tiskarna miGraf, Ljubljana
Vsi rokopisi, fotografije in razni drugi materiali, primerni za objavo v Alpinističnih razgledih, so dobrodošli. Zaželjeno je, da je na kuverti podan naslov pošiljatelja, da bomo lahko materiale vrnili. Fotografije naj bodo opremljene s podatki o kraju, času, motivu in z imenom ter priimkom avtorja posnetka. Teksti so lahko tudi na disketi (3,5″), shranjen kot tekst (.txt).
ISSN-1318-0754 Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21.2.1992, mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode inforamtivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
