VSEBINA
02 Uvodnik
03 Pionirji alpinizma
06 Načrt Ski 8000 – Smučanje z Everesta
07 Intervju
13 Tragična izkušnja na Everestu
15 Alpinistični odmevi
16 Obiski v tujih gorah
18 Sociološki vidik varovanja naravne dediščine (I. del)
22 Razpis za novo uredništvo 1998 – 2002
23 Cima d’Auronzo
25 Poročilo s sestanka IKAR 96
27 Matterhorn
31 V pozni jeseni Razgledi predlagajo
32 V svetu šolskih ledeniških razpok
35 Komisija za alpinizem
36 Ocenjevalne lestvice
38 Oprema
40 Prvenstvene smeri
42 Pod peščeno uro časa
UVODNIK
Kadrovska politika je nekaj takega, brez česar ne gre nikjer, kjer se mora nekaj organizirati, usmerjati, uravnavati, tržiti, ustvariti dobiček, z eno besedo boriti se zoper entropijo (težnja k propadu). Pri nas amaterjih kadrovske politike ni, ker se za vodilna mesta prijavljajo kandidati iz različnih vzgibov, vključno s kakim skritim računom. Zato je razdelitev ali nekakšna kvazipodelitev naših kadrov nemogoča in hkrati neresna. Lahko jih le (tudi vodilne) opazujemo, se zmrdujemo, kritiziramo, opravljamo … a tako pač je.
Revolucionar bi na primer pometal, namesto njemu neljubih ljudi bi najraje videl svoje. Zanima ga le premoč in prednost. Ukazovanje, kot metoda dela, mu ni tuje, a je kratke sape, čeprav do te ugotovitve pride prepozno. Ali pa tudi ne, če je to vgrajeno v njegov značaj. Poleg tega se na vse, kar dela, spozna. Zato medsebojno strpno sestankarsko prenašanje kmalu pregori. Njegovo početje je venomer za nekaj milj daleč od Avgijevega hleva. To mu povzroča nemajhne probleme z lokacijo pravih objektov in se zato raje loteva prisotnih subjektov, ki jih hoče spremeniti v objekte.
Včasih se prikažejo tudi taki, ki resda prinesejo nekaj svežine (in miline), a jim kmalu poide sapa, ker jih čaka trdo delo, kot bi temu rekel gospod M. To pa ni, kar tako. Trdo je.
Redko posejani posebneži, ki se ponašajo z ustvarjalno postopnostjo, iz katere se sčasoma porodijo razvidne spremembe, med alpinistične veljake zaidejo redkokdaj. Oni dobro vedo, da je v odreveneli logiki stvari »nagajalska« entropija premočna in zategadelj med moštvom izbrancev nimajo niti najmanjših šans.
Rakova déca so zgodba zase. S takimi voditelji se nekaj časa hodi po lepo vzdrževani makadamski poti; povsod jih je ena sama besedna idilika, končni rezultat pa je nekaj korakov nazaj. Recimo z njimi naj bi se vračali k starim vrednotam, tradiciji, biciklizmu (po II. svetovni vojni pri nas slabšalni izraz glede odnosa do onih zgoraj) ter drugi solzavi ali preseženi šari, ki jo oni vgrajujejo v svoje organizacijske podprijeme.
Ljudje kontinuitete, ki le zaradi svoje druge polovice dvajsetih let prinašajo nekaj diskontinuitete, če kajpak ne gre za kakšnega priklopnega narcisa v prepoznih štiridesetih, v glavnem furajo stvari naprej. Toda problem ni v kočijažu, ampak v podhranjenem kljusetu, njegovi zunanji podobi, tako med televizijskimi gledalci kot bralnim občestvom ter vse skromnejši finančni krmi.
Kobilice niso nobena redkost. Pridejo, napravijo velik (tudi kakovostni)
skok, a jim za naslednji zmanjka energije. Včasih pomanjkanje energije teatralno zaigrajo (nimam več časa). Po prvem skoku namreč želijo pokazati, kako so nepogrešljivi, čeprav je v ozadju praoblika tržnja, starodavna beneška igra brez meja. Včasih pa pri pripravah za drugi skok resnično odpove njihov »psihosomatski« sistem. Drugače pa kobilice tako in tako delajo na poljščinah škodo, pred delavoljne norčke pa iz preračunljivih razlogov nakopičijo skoraj nepremostljive ovire. Silno nerodno je le to, da se kanijo kobilice s torišča (ne prizorišča) umakniti takoj. Njihove početje je nekaj do kraja neprebavljivega.
Razočaranci so pravzaprav podvrsta kobilic. Razočarani so nad vami, nami, njimi, nemara tudi nad sabo. Dobesedno nad vsem, kar so videli in slišali. Strašno jih moti, kaj vse se govori. »To« zanje še zdaleč ni tisto, kar so polni upov pričakovali. Oni bi, pa spet ne bi, naslednji trenutek terjajo to in še to, da sploh bi, a jim ne ustreza tisto, česar ni, da na koncu konca spet bi: Naj vam bo (milostno) še za nekaj časa. Njihovo globoko, skoraj poduhovljeno razumevanje samega sebe, je zgolj in samo enosmerno: oni predvsem razumejo sami sebe (dramatična fraza: razumeti moraš tudi mene). Tudi drugi jih morajo na nekritičen način jemati, kajti v nasprotnem se (algoritemska) sodelovalna zanka zadrgne: Ne vem še ali bi ali ne bi.
Prometni policaji med svobodomiselnimi alpinisti niso zaželeni, čeprav jih zgodovina (naj)ožjega kroga voditeljskih alpinistov pozna kar nekaj. Kot poznavalci stanja našega duha so (bili) izjemno dobri usmerjevalci, usklajevalci, načrtovalci, začuda tudi pogajalci. Nikdar jim ni zmanjkalo za nekaj angleških unč avtoritete. Gre pač za težo njihove osebnosti, na katero se je nalovila patina (uspešnih) minulih časov. Pridobiti si avtoriteto med alpinisti je nemogoče, a kot velevajo stare alpinistične šege, tudi nemogoče lahko postane mogoče: Ko sem priplezal na zeleno vejo, sem šele videl, koliko drvarjev je okoli mene. Zato je tam zgoraj najbolje karseda mirno sedeti in strmeti, pa če tudi samo iz skromnega sračjega gnezda. Važno je biti prisoten.
Bine Mlač
Naslovna stran: Jugovzhodna steno Campanile Bassa; foto: Tatjana Muc
Alpinistični razgledi – interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev
Izdaja: Komisija za alpinizem PZS
Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač; Člani: Milenko Arnejšek, Breda Čenč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe.
Grafično oblikovanje: Nada Mlač (Iztok Šeme)
Naslov za naročnino: KA PZS – za A.R., Dvoržakova 9,1000 Ljubljana.
Naslov za pošiljanje člankov: Bine Mlač, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana, tel.: 1213 250
Tisk: Tiskarna miGraf, Ljubljana
Vsi rokopisi, fotografije in razni drugi materiali, primerni za objavo v Alpinističnih razgledih, so dobrodošli. Zaželjeno je, da je na kuverti podan naslov pošiljatelja, da bomo lahko materiale vrnili. Fotografije naj bodo opremljene s podatki o kraju, času, motivu in z imenom ter priimkom avtorja posnetka. Teksti so lahko tudi na disketi (3,5″), shranjen kot tekst (.txt).
ISSN-1318-0754 Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2.1992, mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
