Alpinistični razgledi 63/1997

VSEBINA

02  Uvodnik�

03  Pionirji alpinizma  

09  Plezalni utrinki

      Zgodbica iz eksotične Afrike!

11  Prvenstvene smeri

16  Nezadostna aklimatizacija

18  Ljubezen v gorah

22  Alpinistični odmevi

23  Poročila KA in podkomisij  

26  V svetu ledeniških razpok

29  Ocenjevalne lestvice

33  Pod peščeno uro časa 

37  Iz Šraufovega dnevnika  

39  Kronika smrtnih nesreč

UVODNIK

  Če bi me kdo vprašal, kaj bi bila mo­ja zadnja uredniška želja, bi mu brez pomisleka odgovoril: samo enkrat bi rad bil urednik. Pravi pravcati urednik. Takrat bi resnično užival. Neure­sničljiva utvara bi izgledala takole: pet sodelavcev bi mi na mizo položilo 15 člankov. Nato bi jih mimogrede z zaprtimi očmi prelistal in v isti sapi ležerno izustil: perfek­tno. Primaknil bi le svoj uvodnik.

  Vem, vroče je in zato sanjarim. To men­da ni prepovedano. A kaj hočemo, zdaj v mesecu juliju in avgustu je čas kislih kuma­ric. Kdor vrže pogled na TV zaslon, se bo zagotovo strinjal z menoj. Pa koliko ljudi je zraven pri teh »brezveznih« dnevnikih.

  Vrnimo se raje v realnost. Najprej uvod­nik. Običajno jih napišem kakšnih pet, šest, tik pred zdajci še zadnjega. Tale, ki je pred vami, je zadnji. V prvem sem na kratko ko­mentiral letošnje nesreče v Alpah. Rdeča nit je bila hitrost, ki jo prenašamo iz vsako­dnevnega življenja v gore. Ni mi bil všeč. Potem sem se lotil honorarjev, dnevnic, nočnin itn. Razmišljanja o intelektualnem prostituiranju posameznikov, ki resno pi­šejo ali karkoli drugega ustvarjajo, se ni dalo spraviti na eno stran. Tematika je preobširna in po svoje občutljiva, saj terja pazljivo odmerjene besede. Morda ga bom vseeno enkrat objavil. Ne vem, zakaj sem se lotil glose o takih, ki nikdar nimajo časa, kajti v njihovi prisotnosti mi skoraj vedno poraste krvni tlak. Bila je preveč porogljiva in strupena. Zbal sem se, da bi se nekateri prepoznali. Tudi njo sem opustil. Ne gre mi in ne gre, sem ves razočaran ugotovil. Pa začni z Razgledi, vsebino, sem si rekel.

  Za pionirje je bilo še najlaže: nekaj »štrikarije« gradiva, ki ga po malem zbiram že 11 let, mi je omogočilo, da postanem bolj razpoložen. Šraufovih člankov, ki sem jih zbiral za njegovo knjigo, mi je ostalo na pretek – več kot 83. Nekaj takih, ki ne bodo šli v knjigo, mi je všeč in jih dam na stran. Všeč mi je postal tudi Tomazinov članek o aklimatizaciji na Daulagiriju. Slednjega sem takoj pretipkal, nato pa me je oblil hladen pot: ali ne bi prej vprašal avtorja, če dovoli objavo? Trikrat mu telefoniram, a mi sestre v ambulanti povedo, da je pravkar šel do­mov. Tam ga tudi ne dobim. France oblju­bi, da bo stvar uredil. Da si pomirim vest, začnem pretipkavat Vilija in Metko. 20 K (20.000 znakov) si rečem, je za štiri strani. Tako se premikam naprej. Končno se spra­vim na telefon, prej pa še na hodniku po­baram svaka, kako je s tistim prevodom iz francoščine (o GPS). Dobim zanimiv od­govor: Nisem ga še pogledal. Razen dveh, treh besed, ki so preveč strokovne, se mi ne zdi težek. Se ti mudi, Bine? Raztopim se od prijaznosti: Ne, ne, boš ga že prevedel, ko boš imel kaj časa. Za številko 63 ga odpi­šem. Ker bi vsekakor rad za Comicijevo smer (AR vam predlagajo) še eno njegovo čudovito zgodbo, ki sem jo dal Marku v prevod, mu previdno telefoniram. Menda je pozabil, a jo bo prevedel do nedelje. Pri­jatelj je prijazen in to me potolaži, da pre­vod v neki daljni prihodnosti bo. Medtem na dušek napišem Pod peščeno uro časa. Ker je članek preobširen, ga razpolovim na dva dela. Lahkotnejši del bo ostal za številko 64. Vse bolj se počutim kot scriboman. Toliko sem le samokritičen, da grem samemu sebi na živce. Človek božji, to ne vodi nikamor. Še tokrat, a zadnjič, si zabi­čam! Uredništvo je treba pomladiti, organi­zacijo dela temeljito spremeniti. Jesenski zbor načelnikov je velika priložnost! V petek me preveva slab občutek, da ne delam Razglede, ampak nekakšen arheološki ali zgodovinski vestnik. Postanem tegoten in se pridružim ženi na izletu. Čudovit dan preživim na samotnih gorskih brezpotjih. Zvečer sem spet sam doma. Čaka me delo. V nedeljo zgodaj pogledam v računalnik, kako je s »šolskimi razpokami«? Skice treh člančičev so prekratke in vsebinsko pre­ozke. Le neka stara vprašanja iz leta 1982 se mi zdijo uporabna. Vsaj štiri strani moram iz njih iztržiti. Napihovanje članka se mi upira, a ne gre drugače. Proti večeru pozvoni telefon. Na oni strani žice je Franc iz Škofje Loke, ki ima krajši članek iz Maroka. Prva dobra novica dvomesečja. Razmišljam komu od 29 sodelavcev bi še telefoniral. Raje nikomur. Upira se mi hlin­iti prijaznost in globoko razumevanje pri njihovem pomanjkanju časa. V četrtek, ko se vračam s krajše hoje in teka po Rožniku, srečam starega prijatelja in soplezalca Zupija. Četrt stoletja se že poznava, zato se pogovarjava na najin, šifrirani način. Ko se tako glasno ob peskovniku smejiva najinim šalam, naju nekaj mamic zaskrbljeno pogle­da. Prijatelj gre za konec tedna lovit ribe, jaz pa – članke. Očitno sem se mu zasmilil. Obljubi mi, da mi bo po internetu poslal nekaj snovi za Razglede. V ponedeljek obiščem Miha, da »nažicam« kakšno skico naših prvenstvenih smeri, ki jih je letos nenavadno malo. Ni ga v službi. Za ves teden bo na nekem seminarju. Ker sem obdolžen, da zlorabljam družinske škarjice za nečedne posle, dobre volje izrežem iz Dela dva Cirilova članka in ju pretipkam. Z zapisnikom od KA bi se dalo skrpati še dve strani. Stvar postaja zabavna.

  Poskusno zaprem datoteko pod oznako uvodar06.063. Za uvodnik je dovolj besed. Vsaj nekaj.

Bine Mlač

Naslovna stran: Roman Krajnik v Maroku (sektor Petit Gorge)

Alpinistični razgledi – interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev

Izdaja: Komisija za alpinizem PZS

Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač; Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe

Grafično oblikovanje: Iztok Šeme

Naslov za naročnino: KA PZS – za A.R., Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana.

Naslov za pošiljanje člankov: Bine Mlač, ul. 27. aprila 1, Ljubljana, tel.: 061 1213 250, internet: tine.mlac@guest.arnes.si (za Bineta)

Tisk: Tiskarna miGraf, Ljubljana

Vsi rokopisi, fotografije in razni drugi materiali, primerni za objavo v Alpinističnih raz­gledih, so dobrodošli. Zaželjeno je, da je na kuverti podan naslov pošiljatelja, da bo­mo lahko materiale vrnili. Fotografije naj bodo opremljene s podatki o kraju, času, motivu in z imenom ter priimkom avtorja posnetka. Teksti so lahko tudi na disketi (3.5″), shranjeni kot tekst (.txt).

ISSN-1318-0754 Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21.2.1992 mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.