Alpinistični razgledi 59/1996

VSEBINA

270  BINE MLAČ Uvod

271  BINE MLAČ Pionirji alpinizma – Melchior Anderegg

278  Matjaž Wiegele      

283  SLAVKO ROŽIČ Malo tega in malo onega

285  MATIC JOŠT Jagodna polja

286  PRIMOŽ TROP Buhteljni

287  BLAŽ STRES Novice z bojišča  

288  IZTOK IPAVEC Vrh Ribežnov (SV stena) KROKAR

289  Razpis

290  JANKO MLAKAR Po visokih Alpah in nizki Lombardiji

293  Teden turnega in ekstremnega smučanja Koren šport  

294  BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok

301  FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah

UVOD

  Spet je leto naokoli. Zato je prav, da v vlogi nekakšnega urednika ocenim, kako je bilo, pravzaprav česa vsega nisem naredil, pa bi moral narediti. Vsaj glede tistega, kar sem pred enim letom obljubil.

  Ne da bi se skliceval na kakršnekoli »objektivne okoliščine« ali celo na birokrate v PZS, moram reči, da se mi včasih zdi, da stvari nisem dorasel. Ves čas urednikovanja pri Razgledih se pojavlja vse večji razkorak med mojimi (ustvarjalnimi) željami oziroma hotenji in vsakdanjo neveselo prakso. Slednja namreč ubira svoja pota in se ne ozira na to, kako držim krmilo. Seveda, potem pa se dogajajo tudi take reči: Razgledi, ki naj bi bili glasilo slovenskih alpinistov, so postali zbirnik člankov, ki jih z težko muko napeberkujem v dveh, treh mesecih. Če temu dodam še svoje članke, ki jih tako rekoč vsiljujem (in marsikaterega verjetno z njimi tudi posiljujem), kajti na nek način moram popolniti določeno število strani, postaja vsa stvar bolj in bolj klavrna. Vključno z mano, ki se tako tudi sam počutim.

  Pameten človek bi takoj pripomnil, da bi veljalo nekaj energično ukreniti. Lahko reči. Težje je odgovoriti ne nekaj stvarnih vprašanj, ki zame predstavljajo tako rekoč začaran krog.

  Na primer: če sebi rečem, da bodo avtorski leposlovni članki polagoma izumrli, se takoj znajdem pred vprašanjem, s čim naj jih nadomestim. S povzetki tujih člankov? Morda. Vendar za take povzetke mora človek imeti ljudi, ki dobro poznajo kak tuj jezik in ki znajo napraviti povzetek. To pa bi vsakemu vzelo kar precej časa.

  Ali: če rečem, fant dosti domišljije imaš, izvirnih zamisli pa ti tudi ne manjka, vpelji nove rubrike, sem spet pred istim vprašanjem: kje pa boš našel takega »norega« človeka, ki bo žrtvoval pet do deset ur vsaka dva meseca, da ti bo tako rubriko vestno oziroma redno vodil. Nikjer. Ti časi so nepovratno mimo.

  Seveda je lahko človek borec, lahko tudi lula proti vetru ali naskakuje tiste andaluzijske vetrnice ali …

  Ostane še, da kot urednik vpeljem vrsto rubrik, ki bi se »hranile« in »urejale« same. Zamisel sama po sebi ni slaba, toda preden se to premakne naprej, moram predhodno potipati v alpinistični bazi. Ne s kakšno anketo, ampak tako, da nekaj vpeljem in potem čakam na odziv z terena. Da je to tvegana stvar, boste videli že v januarski številki.

  Nasploh obstaja veliko možnosti, žal pa se vse začenjajo in končajo pri ljudeh. Dvem, trem posameznikom sem predlagal, naj se lotijo strokovnih »nadaljevank«. Obljubil sem jim literaturo, vpogled v mojo računalniško zbirko virov, sveže strokovne članke na moj (fotokopirni) račun, usmerjevalne nasvete, recenzije na častno besedo, da jih bom opravil v 24 urah itn. Rekel sem jim, da bodo na koncu lahko to spravili v kakšno dobro strokovno knjigico ali priročnik in da jim bom celo našel kakega založnika. In odziv? Ničen.

  Pogovarjal sem se … prijazno sem predlagal … omenil sem magistrsko nalogo in moje zunanje brezplačno somentorstvo … nič na tretjo potenco. Ustvarjalna potenca pa taka.

  Drugo pa se nanaša na oblikovanje, slabe naslovnice, grozljive slovnične napake …

  Koliko bova razgibala notranjost Razgledov – po računalniški plati se da narediti prav vse – je odvisno od najinega prostega časa. Ko se enkrat zaplezaš ali zapleteš v oblikovanje, moraš vztrajati vsaj šest številk na leto. Ni isto, če pri tem delu žrtvuješ 20 ali pa 40 in več ur. Bomo videli.

  Glede grozljivih slovničnih napak pa je problem nekje druge. Nekaj ga je vezano na prosti čas dobrovljnih popravljacev posamičnih besedil, ki naj bi jih odpravili ali vsaj omilili, nekaj pa na nenehno letanje po Ljubljani, kjer nikdar ne veš, kako se bo vse skupaj (časovno) izteklo. No, vseeno je ta stvar rešljiva, čeprav se to ne bo zgodilo čez noč.

  Platnice? Bom se potrudil in upošteval nekaj zelo kritičnih mnenj.

  Na koncu tega majhnega vpogleda v tekočo problematiko Razgledov, vam vseeno želim srečno in veselo Novo leto 1997.

Urednik

Naslovna stran: Slovenska alpinistična odprava treh vrhov – Bobaye (foto: Boštjan Slatenšek)

Zadnja stran: Trije vrhovi in odpravarsko mnoštvo (foto: Boštjan Slatenšek)

Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:

Bine Mlač; Računalniški prelom:Nada Mlač: člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Iztok Ipavec, Matic Jošt, Slavko Rožič, Boštjan Slatenšek, Blaž Stres, Primož Trop.

Tiskarna: miGraf Grafične storitve Stegne 11 Ljubljana

Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja