VSEBINA
176 Uvod
177 BINE MLAČ Pionirji alpinizma – Gabriele Bocalatte – Gallo
183 Anton Sazonov – Tonač
190 MARKO PREZELJ in MATJAŽ WIEGELE Miroslav Svetičič – Slavc
194 prijatelji iz AO Železničar – Dragi Vanja
195 IZTOK TOMAZIN Slovenska alpinistično smučarska odprava Denali 1996 – Poročilo
197 BOJAN POČKAR in ŽIGA PETRIČ »Bratje v orožju« (Brothers in arms), Weisshorn, Z stena, Švica
199 JANI BELE Ob novi izdaji Alpinistične šole
200 KLEMEN VOLONTAR Uporaba kite ali kaj drugega?
201 TONE GOLNAR Odmevi
201 Mestna občina Koper – Kako se stvari odvijajo?
203 prevod BREDA ČINČ-JUHANT Potovanje v dno duše
206 ALENKA MONIKA SIMČIČ Pojmovanje odvisnosti znotraj alpinistike
208 prevod PAVLE ŠEGULA Iz zbornika Varnost v gorah – šolanje za vodnika »kanjoninga« pri avstrijskem združenju gorskih in smučarskih vodnikov
210 BINE MLAČ V šolskem svetu ledeniških razpok
214 FRANCE MALEŠIČ Kronika smrtnih nesreč v gorah
UVOD
Letos bi lahko marsikaj praznovali, marsikoga bi se lahko spomnili. Recimo 70. letnice prvega vzpona Mire Debelakove in dr. Staneta Tominška čez severno steno Špika. Najceneje bi bilo, če bi se na svoj račun dobili pod steno. Potem, ko bi tam zgoraj povedali besedo ali dve, bi se počasi podali proti dolini. Nekje na pol poti bi morda prižgali še kako svečko za Pavlo Jesihovo, ki je umrla natanko pred 20 leti. Če pa bi se med sestopom komu zatikalo pod nogami, bi lahko vrgel pogled na svoje podplate: rebrasti vibram podplati letos praznujejo 60 let svojega obstoja.
Razmišljal sem o našem odnosu do preteklih dni, do naših velikih predhodnikov. Ničesar veselega nisem priklical iz spomina. Če se prav spomnim, potem je že moja generacija sodila med prve vseobsegajoče puhloglavce, ki za take »brezvezne« stvari ni imela časa. Kadar je bil kdo določen, da se pridruži starim fotrom na »njihovih« srečanjih, bi tak posameznik nepopisno trpel. Revež. Potem je moji generaciji sledila še ena, tej pa še ena. Ta zadnja je sedanja, torej tista, ki zre v prihodnost. O njej pa raje nobene. Morda zato, ker še sam ne vem, kaj prinaša in odnaša ta kibernetsko-internetski čas.
Zunaj je deževalo, megla je ovila kočo Brentai, mogočno Toso in še bolj mogočne Bockette. Za sosednjo mizo sta moževala meni dva zelo znana obraza. Kar nekaj časa sem rabil, da sem zbral ves svoj pogum in stopil do mize, za katero sta sedela Riccardo Cassin in Bruno Detassis. Pozdravil sem ju, predstavil sem se, beseda je dala besedo, vprašanja so začela kar sama od sebe deževati. Gospoda Cassina sem brez težav pregovoril za intervju in sem ga en mesec dni pozneje tudi dobil. Velik alpinist je držal besedo.
Prijatelj Aleš, ki ima na Planini na Lazu v zakupu za 99 let majhen pastirski stan, me je povabil gor na delovno soboto in nedeljo. Malo bova popravljala stan, malo pa bova lazila tam okoli, sva rekla. Bilo je zgodaj zjutraj. Aleš je šel natočit vodo in na izviru naletel na prof. Marjana Lipovška, ki se je kar v starih gumijastih škornjih odpravljal nekam gor na Ograde. – Pridi, en gospod bi se rad seznanil s tabo. Pritekel sem. S profesorjem sva si stisnila roke in se skoraj pol ure pogovarjala kot dobra stara znanca. Sklenila sva, da se morava čimprej slišati, saj ga toliko tega o skalaših še nihče ni spraševal. – Brez strahu se oglasite pri meni v Ljubljani. Ne vem, zakaj ni naneslo.
Dr. Miha Potočnik ni bil najbolj navdušen nad mojimi vprašanji, vsaj jaz sem imel tak vtis, ki so se nanašala na Pavlo Jesihovo, Joža Čopa in druge skalaše. Pravzaprav nisem niti preveč vrtal. Bil sem previden, čeprav sem odkrito rekel, da me nekatere stvari motijo: marsikaj je bilo prelepo, da bi bilo res. In sploh sem imel o njihovih časih »precej zgrešene predstave«. Vse, kar sem hotel med tistim pogovorom spraviti v red, se je nanašalo na vrsto dovolj zgovornih dejstev, ki sem jih pač skušal uskladiti z bolj ali manj znanimi »dejstvi«. Žal me je čas prehitel. Niti za prgišče ga ni več, toliko, da bi našla še kak najmanjši skupni imenovalec.
Katra je bila zadaj odprta. Šrauf je sedel pod senco pokrova, Jasna pa na obcestnem zidu pod kočo. Ko sem videl njegovo popoldansko malico, kako reže bavarsko salamo, spretno lupi in reže čebulo na tri dele, sem takoj pozabil, da pokam od znanja o zdravi športni prehrani. … Šrauf, poslušaj me: Zaman iz Didakte mi je naročil, da se pogovorim s tabo o tvoji knjigi. Čas je že, da jo spraviš skupaj. – Kaj vsi težijo, ko pa nimam časa. – Šrauf, ti daj blagoslov, jaz pa ti jo bom spravil skupaj: izbral vsebino, obdelal tehnično, tako kot boš rekel. – Ne, nimam časa! – Šrauf, to ti bom napravil brezplačno! – Dobro, enkrat se bova na PZS o tem pomenila.
Bil je bolj žalosten dan, ko smo si z Vanjo in Tomažem na britofu v Blejski Dobravi po poldrugem mesecu spet stisnili roke. Prvo Vanja s svojim iskrenim »živjo, kako si«, potem Tomaž navihano s svojim zdravo, nato pa še živjo. Se vidimo, zdravo, živijo!
Da se dr. Teodor Tominšek spet sprehaja, sem vsake toliko opazil iz svojega mansardnega okna, ko sem se naveličal udarjat po tipkovnici računalnika ali sem želel malce poravnati boleč hrbet. Takrat sem skakajoč po stopnicah kar v zraku natikal stare adidaske in začel teči za starim gospodom, ki je hitel proti vrhu Rožnika. Dober dan gospod Tominšek, jaz sem … – Vem, vem. – Nekaj običajnih besed, potem pa sva pogovor preselila v predvojne čase – pogovarjala sva se o Miri Marko, Pavli Jesihovi, Joži Lipovcu … – Samo še to bi Vas gospod doktor rad vprašal. – Kje ste bili pred desetimi leti, mi je večkrat karajoče dejal. Res je, kje sem bil? To zadnje bi rad vprašal malo starejše od sebe, pa se mi ne ljubi več. Vse je pravzaprav »brez veze«. Prav, pa čeprav mi ni prav.
Urednik
Naslovna in zadnja stran:
foto: Iztok Tomazin & Marko Čar, smučanje z Denalija in na samem vrhu Denalija.
Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
To številko so uredili člani uredništva AR: Glavni in odgovorni urednik:
Bine Mlač; Računalniški prelom: Nada Mlač; Člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe; in drugi sodelavci: Jani Bele, Tone Golnar, Žiga Petrič, Bojan Počkar, Marko Prezelj, Anton Sazonov, Alenka Monika Simčič, Pavle Šegula, Iztok Tomazin, Klemen Volontar in Matjaž Wiegele.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Hruševska 130, Bizovik
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992 Mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
