VSEBINA
105 Petindvajset let slovenskega andizma
108 Veliki intervju z najboljšim slovenskim alpinistom leta 1994, Vanjo Furlanom
111 Da se mi ne ganeš!
112 Vrh
114 O samih normalnih začetkih …
116 Ploščica »posrka« toploto, mar ne?
116 Dvig iz povprečja – II. del
116 Izvajanje športnih in rekreacijskih dejavnosti na območju kraškega roba
119 Prvi slovenski vzpon na Yanamarey (5220 m)
120 Annapurna III 94
124 Slovenska alpinistična odprava »Patagonija 95 – Paine«
128 Priprava tekmovalne smeri
130 O varovanju z zatiči
132 Posebna priloga – uvod
134 Seznam registriranih gorskih vodnikov za leto 1995
136 Pravilnik o vodniških tarifah za sezono 1995/96
136 Pravila Združenja gorskih vodnikov Slovenije
140 Kdo je kdo v ZGVS
140 Zapisnik uradnega dela Zbora vodnikov ZGVS
142 Koledar akcij ZGVS od junija do decembra 1995
143 Razpis šolanja
144 Slovenska alpinistična in plezalna bibliografija za leto 1994
145 Pred novo izdajo Alpinistične šole ali vabilo k sodelovanju
146 Mednarodno srečanje mladih alpinistov in športnih plezalcev v Pirinejih 147 Nekaj vzponov v zaledenelih slapovih, ki niso bili objavljeni v AN
149 Kronika smrtnih nesreč v gorah
153 Tematsko kazalo Alpinističnih razgledov od št. 1 do vključno št. 50
Na petdeseti stopnički
Številka petdeset? Dogodki vezani nanjo, venomer pričajo, da se je senc preteklosti težko znebiti. Vse kaže, da mora vsaj še enkrat miniti toliko časa. Zato postane v tej in taki resničnosti, kot neveseli posledici neke prejšnje resničnosti, marsikaj zgodovinskega razvrednoteno in nepomembno.
Predhodniki, zlasti taki, ki so služili bogu vojne, Marsu, običajno naredijo eno samo napako: svoja zgodovinska smetišča skrijejo pod slabo razsvetljenim odrom in jih zaplankajo. Da z leti začne smrdeti, ne preseneča, saj piškavi zob časa in razvezani jezik postorita svoje. Potem pa je vse odvisno od vetra, njegove jakosti in smeri, od koder piha. Kot nalašč se ne najde noben Heraklej, ki bi pod oder speljal kakšno domačo Alfejo ali Penejo.
Ob tem omenimo še mitološkega lastnika velehleva, Avgija (Avgeas), ki se je tako rekoč utapljal v umazaniji, hkrati pa so ga črtili zaradi nepopisnega skopuštva. Tembolj presenečajo njegovi imenitni starši. Oče je bil bog sonca Helij, mati pa kraljica Hirmina, ki je nadvse ljubila čistočo. Problem torej ni v drevesu ali njegovih koreninah, ampak v zdravem jabolku in dejavnem črvičku dvoma, ki poka od zdravja. Kajti tudi nesmisel zna biti takšna ali drugačna hrana. Pod pogojem, seveda, da nismo špricali zgodovine.
Nemara je ob vsem povedanem najbolje, da se tudi mi pri številki 50 izognemo nepotrebni samohvali, pa čeprav je 17 let izhajanja Razgledov dolga doba. Če temu dodamo še kupček 50-ih številk, kar predstavlja knjigo velikega formata z 2037 stranmi, ki vsebuje 1.376,964 besed, lahko brez zadržkov rečemo, da je to lep amaterski dosežek. Razgledi so od prvega dne malo podjetje, ne glede na to, kakšni so bili in še vedno so, ki terja celega človeka in požre obilo časa. Zaradi tega ne prenesejo improvizacij ali polovičarstva. V resnici smo bili vsa ta leta neverjetno vztrajni in zagnani, nekajkrat je bilo zaznati tudi kakšen manjši kakovostni premik. Ko je včasih po dolgem premoru zavladalo malodušje, so Razgledi znova »končno« izšli. Seveda smo ves ta čas tarnali, zlasti mi uredniki, saj brez tega očitno ne gre. Včasih celo kakšno stvar premakne z mrtve točke.
Pomembneje je nekaj drugega: do kam pravzaprav segajo meje naših možnosti? To je za Razglede in njihov nadaljnji obstoj bistveno vprašanje.
Kar zadeva številne dosedanje težave pri izhajanju Razgledov, ostaja slika ista; nespremenjena. Še vedno je ključna in hkrati edina omejitev pri vseh naših velikih načrtih in seveda sanjah, številka izvodov.
Lepo bi bilo, če bi v neki bližnji prihodnosti dosegli številko 1000. Vendar bo treba za takšno okroglo številko narediti še nekaj zahtevnih korakov v smeri celostne podobe ter bolj pestre vsebine, ki bi pokrivala vsaj 10 različnih področij.
Kaj je še pri načrtovanju boljših Razgledov stvarno, se pravi v nekem doglednem času uresničljivo? Tanjši in bolj gladek papir ne bi smel biti problem, čeprav njegova cena – ah, raje ne. Nekaj fotografij – no, ja, morda bi tudi nekako šlo.
Tu je še cena Razgledov. Ta je na videz pretirana, če jo primerjamo s cenami kakšnih drugih razkošnih revij. Kaj vse je v njo vgrajeno, pa je neka druga zgodba, o kateri nima smisla razpredati. Res je, z veliko truda bi se tudi cena dala zbiti. Toda zbijanje cene ima svojo ceno. Ve se, kdo bi »plačal gor«.
Potem je tu privlačna pravljica o barvah. Barvne strani in vmes kopice barvnih fotografij vseh mogočih velikosti in oblik Razgledi ne premorejo. Vsi izračuni tovrstnih idejnih in izvedbenih projektov nedvoumno kažejo, da bi to bil finančni polom. Ko se človek odloča za barvno revijo, zagotovo vse do zadnje potankosti domisli in premisli.
Pravkar se trudimo, da bi izboljšali vsebino. Tako bi, če bi se to zgodilo, lahko bolj sistematično obravnavali oziroma spremljali dosežke drugih narodov, preglede pomembnejših dogodkov in dogajanj pa osredotočili na manjša področja (Dolomiti, Alpe, ZDA itn.).
Zraven sodi še pobožna želja o dodatnem pokritju nekaterih »deficitarnih« rubrik s področja vzgoje in izobraževanja, v prvi vrsti spremljanja sodobne plezalske tehnologije.
Med nove rubrike naj bi uvrstili za kakšno stran alpinističnih dovtipov, šal, anekdot, skratka šaljivih prigod iz vseh časov in prostorov. Objavili bi tudi malo bolj začinjene zgode in nezgode, čeprav s kvantami ni treba pretiravati. V zadnjih stotih letih se je marsikaj tega zgodilo, kar sodi na papir, če ni že zdavnaj odpotovalo v večna lovišča.
Na koncu bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki so prispevali ali še vedno prispevajo k temu, da Razgledi obstajajo in kolikor toliko redno izhajajo.
Ob tej priložnosti bi se prav tako rad spomnil na tiste znane prijateljske in samosvoje gorniške obraze, ki niso več med nami, a so se njega dni oglašali na straneh Razgledov – Aleša Kunaverja, Cirila Debeljaka, Nejca Zaplotnika, Pavla Podgornika, Tamaro Likar, Marka Šurca, Gorazda Zrimška, Maričo Frantar, Miho Vreča, Tomaža Petača in Slavka Svetičiča. Za nas, ki smo še tukaj, pa naj ostaneta memento mori in tople sanje preteklosti.
Bine Mlač
Naslovna in zadnja stran: Paine – Severni stolp, Vzhodna stena severnega vrha: Slovenska smer »Rojen pod radovedno zvezdo«; foto: Marko Prezelj
Interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev.
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
To številko so uredili člani uredništva AR:
Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač
Računalniški prelom: Nada Mlač
člani: Milenko Arnejšek, Breda Činč – Juhant, Dare Juhant, Aleš Lipnik, France Malešič, Mojmir Štangelj in Miro Štebe;
in drugi sodelavci: Vojko Arko, Vanja Furlan, Tone Golnar, Vili Guček, Franci Horvat, Božo Jordan, Damjan Kočar, Grega Kresal, Boris Križan, Miha Peternel, Bojan Počkar, Slavko Rožič, Simon Slejko, Blaž Stres, Boris Strmšek, Andrej Štremfelj, Robert Turk, Ciril Velkovrh in Matjaž Wiegele.
Tiskarna: miGraf Grafične storitve Parmova 53 Ljubljana
