Alpinistični razgledi 43/1993

VSEBINA

4   Matjaž WIEGELE Plešem z volkovi

5   Bine MLAČ Prvi pravi alpinist v Zahodnih veli­kih Alpah – A. F. Mummery

10 Miro ŠTEBE in Bine MLAČ Če alpinizem pogledamo s prave strani, je ne samo nekoristen, pač pa zelo škodljiv

14 Robi ROT Iz tujih revij

16 Bojan POČKAR V objemu plezalskih strasti

18 prevedla Nada MLAČ Ena napaka in velika palačinka Dough HEINRICH;

19 Ivan CANKAR Pohujšanje v dolini šentflorjanski

20 Marko PREZELJ Kam greš, alpinist? (I. del)

23 Tine MIHELIČ Maquignazov sindrom

24 Žiga PETRIČ V koncu Špica

25 Slavko ROŽIČ Veliki Draški vrh – Trapez

26 Franci SAVENC Iztok Tomazin: Čo Oju ali Turkizna boginja

26 Ciril VELKOVRH Tone Golnar: Kamniške in Savinjske Alpe

27 Tone GOLNAR Založništvo kot del dejavnosti Komisije za alpinizem

28 prevedel Pavle ŠEGULA Nevarnosti med varovanjem od zgoraj Pit SCHUBERT

30 Bojan POLLAK Pred osnutkom nove organizacije alpi­nizma v Sloveniji

32 Pavle ŠEGULA O novi, evropski lestvici nevarnosti snež­nih plazov

34 Bojan POLLAK Azimut

38 dr. France MALEŠIČ Kronika gorskih nesreč -1950-1951

PLEŠEM Z VOLKOVI

Malo vztrajnosti prinese srečo, velika vztrajnost prinese nesrečo.

YIJING – knjiga premen

  Na prošnjo urednika Alpinističnih razgledov, naj napišem nekaj vrstic za popotnico zadnji letošnji številki, sem se znašel v (ne)prijetni situaciji, ko ne vem, ali naj pišem kot nekdanji dopisnik ali kot načelnik Komisije za alpinizem. Pred leti sem z nekaj prevodi skušal bralcem ponuditi predvsem tisto, kar sem v AR sam pogrešal, sedaj je moja naloga narediti tisto, kar sem v KA pogrešal kot načelnik alpinističnega odseka. (V tem uvodniku naj alpinizem predstavlja vse dejavnosti, ki jih podpira KA.)

  Ne bom kritiziral ljudi, ki so veliko svojega prostega časa, energije in nenazadnje tudi sredstev, namenili organiziranju slovenskega alpinizma. Skušal bom predramiti tiste, ki bi morali, glede na svoje izkušnje, sodelovati pri oblikovanju naše skupne dejavnosti

  Že v osnovni šoli so nas (na)učili da družbena nasprotja oziroma konflikti predstavljajo odločilni moment razvoja in napredka družbe v določenem okolju in času. Tudi alpinizem je pomemben družben dejavnik, saj se z njim ukvarja vedno več ljudi in je vse bolj prisoten v medijih obveščanja.

  Konflikti sedanjega alpinističnega trenutka so nastali zaradi premajhne ali nepopolne infor­miranosti vseh vpletenih in pomanjkanju dialoga, ki je vse prevečkrat prekmalu končal na straneh komercialnih revij in časopisov pod peresom subjektivnih novinarjev. Posledice ta­kšnega ravnanja so pogosto nepredvidljive in težko obvladljive. Osrednji akter vseh dogodkov je alpinist z vsemi svojimi dobrimi in slabimi, vendar človeškimi lastnostmi.

  Alpinist je človek, človek je družbeno bitje in zato podvržen nasprotjem, na katera lahko ali pa tudi ne vpliva. Po srcu in duši je individualist, saj ga okoliščine dejavnosti silijo, da o večini stvari odloča sam. Sam mora zbrati podatke o svojem cilju, sam mora izbrati soplezalca, sam mora prehoditi pot od doma do cilja, sam mora premagati težave, katere mu ponuja narava, sam mora sestopiti v dolino in sam mora obvestiti prijatelje in javnost o svojem dejanju. Z izku­šnjami, ki jih z leti pridobiva, se dviguje njegova kvaliteta.

  Individualist zraste v egoista.

  Ko egoistove ambicije postanejo nacionalnega pomena, se vključi v organizacijo, ki vodi in usmerja alpinistično dejavnost. V njej lažje in hitreje uresničuje svoje velike cilje. Zavedajoč se pomoči katere je deležen, prične svoja spoznanja vlivati v glavo mlajšim in jim pomaga doseči njihove in tudi lastne neizpolnjene želje. Z njihovimi uspehi slavi tudi sam in se s še večjo vnemo loti pripravljanja novih akcij. Z izpolnitvijo njegove največje skrite želje, oziroma življenjskega cilja, se ponosen na svoje delo umakne in prepusti prostor mlajšim. Ti bodo s svojimi željami in hotenji vztrajno porivali voz zgodovine naprej, po hribu navzgor.

  Nekdo mi je iz slovarja tujk iztrgal list, na katerem je definicija besede ego in njenih izpeljank. Pa saj se vse lepo ujema.

  Danes, ko postaja človek človeku volk je še toliko pomembnejše, da pridno zalivamo in negujemo svoj vrtiček želja, pa še ograditi ga je treba, da ga drugi ne potacajo.

  Nad naše vrtičke se je spustila noč. Trop volkov v bližnjem gozdu pa združno tuli in preganja veliko žarečo kroglo na nočnem nebu.

Matjaž Wiegele

Naslovna stran: V ozadju ledenik CONCORDIA – Odprava na K2 (8611 m) 1993; foto: Zvonko POŽGAJ

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Naročnina plačljiva od številke do številke na žiro račun 50101 – 678 – 47046 s pripisom za Alpinistične razjede.

To številko so uredili člani uredništva in zunanji sodelavci: Breda ČINČ – JUHANT, Tone GOLNAR, Dare JUHANT, France MALEŠIČ, Tine MIHELIČ,

Bine MLAČ {glavni urednik), Nada MLAČ (DTP), Žiga PETRIČ, Bojan POČKAR, Bojan POLLAK, Marko PREZELJ, Robert ROT, Slavko ROŽIČ,

Franci SAVENC, Pavle ŠEGULA, Mojmir ŠTANGELJ (DTP), Miro ŠTEBE,

Ciril VELKOVRH, Matjaž WIEGELE

Tiskarna: miGRAF Grafične storitve Parmova 53 Ljubljana

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja