VSEBINA
4 Bine MLAČ Iz življenja in dela urednika
5 Bine MLAČ Dolomitski hudič – G.T. PIAZ
9 Bojan POLLAK Slovenski alpinizem, kam greš?
11 Igor MEZGEC Katedrala Lotse
12 Miha PRAPROTNIK Iskanje pirata Jollyja Rogerja
13 Pavle KOZJEK Slovenska smer v vzhodni steni Chacraraja
14 Pavle KOZJEK Artesonraju
15 Tone ŠKARJA Nagovor pred predvajanjem odprave K2 v Cankarjevem domu 29.09.1993
16 Športni podlistek, Dnevnik – Učitelj, varuh in nekoliko junaka
17 Bojan LESKOŠEK Športno plezanje – navznoter in navzven
18 Blaž JEREB Lep uspeh slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju na mednarodnem tekmovanju v Italiji
20 Izposojeni intervju – Še drugič: Za staro kolo in majhnega psa
21 Tone GOLNAR Za večjo varnost
22 Milenko ARNEJŠEK-PRLE Kovinarska, smer Debeljakove in Steber revežev v Veliki in Zadnji Mojstrovki
25 Milenko ARNEJŠEK-PRLE Sestop z Malega Oltarja
26 Janko OPREŠNIK Ojstrica
27 Janko OPREŠNIK Planjava
28 Janko OPREŠNIK Planjava
29 Janko OPREŠNIK Dedec
30 Janko OPREŠNIK Krofička
31 Janko OPREŠNIK Krofička
32 Janko OPREŠNIK Rjavčki vrh
33 Janez PRIMOŽIČ Veliki Draški vrh
34 Janez PRIMOŽIČ Veliki Draški vrh
35 Janez PRIMOŽIČ Veliki Draški vrh
36 Alenka JAMNIK Nastanek Kamniško-Savinjskih Alp
38 dr. France MALEŠIČ Kronika gorskih nesreč -1945-1949
Tisk: miGRAF, Grafične storitve, Parmova 53, Ljubljana
IZ ŽIVLJENJA IN DELA UREDNIKA
Tudi las ima svojo senco.
(Latinski pregovor)
Najbrž ni najprimernejši čas za banalnosti, vendar me je zadnje čase nekaj stvari spravilo v slabo voljo, ki je presegla 70%. Sicer, če se vrnem v leto 1990, sem ob priložnosti prevzema vloge začasnega urednika Razgledov, vedel kaj me čaka. To sem pač vzel v zakup. Takrat nam je predsednik PZS šel na roke in se je marsikaj dalo narediti: ponovno oživiti Razglede, nekako skupaj z naročnino zakrpati sprotne stroške in tako naprej.
Namreč kdorkoli bi se ta trenutek kritično obregnil ob Razglede – od nerednega izhajanja prek slabokrvne vsebine do pretirane cene, bi mu brez kančka sprenevedanja dal prav: priznam, kot urednik sem kriv, da je tako, kot je. Vse bi lahko bilo mnogo, mnogo bolje, pa ni, ker ni prave volje, da se preseka nekaj smešnih gordijskih vozličkov.
Po eni strani ne vem, kaj bi naredil z onimi 141 naročniki, ki niso plačali naročnine že tretjič, po drugi ne vem, kako naj zakrpam vse stroške, saj slednji nenehno rastejo, po tretji imam vse večje težave s sicer simpatičnimi, a silno počasnimi sodelavci, kajti prevajalske ali ustvarjalne malenkosti se jim vse pogosteje razpotegnejo v mesece, če ne leta.
Človeka vržejo iz tira tudi druge reči. Recimo zapravljanje tujega časa, ki ga bom opisal v naslednjih vrsticah.
V ponedeljek zjutraj (4. oktobra), to se pravi po petih dnevih čakanja, sem ves vesel šel po fotolite v Delo d.o.o. Ko sem nanje vrgel pogled, sem se zgrozil, čeprav sem komercialistki pred štirimi dnevi prinesel natančno narisane in napisane želje v dveh kopijah. Mimogrede sem se oglasil še na PZS, kjer sem si zaželel virman ali nekaj podobnega, s katerim bi na negotovinski način plačal fotolite. Na Dvoržakovi 9 so me poučili, da moram po novem prinesti predračun. Spet sem tekel na Delo, vendar so mi tam prijazno rekli, seveda potem ko sem odsedel eno celo šolsko uro, da komercialistka (ura je 11.30) tisti dan ne bo več v službi. Bog ji daj zdrave otroke!
Drugi dan (5. oktobra) kot nor tečem gor in dol – fotoliti še niso popravljeni, predračuna prav tako še ni. Tako spet celo jutro zabijem tja v en dan. Sem na kolesu in vreme še kar drži. Druge, mnoge pomembnejše stvari pa čakajo in čakajo.
Napoči tretji dan (6. oktobra). Zgodaj zjutraj dobim predračun, ki ga s hitrostjo svetlobe odnesem na PZS. Računovodkinja je topogledno hitra, vsa čast ji, vendar kaj takega ne bi mogel reči za vedno zlovoljnega kurirja – ta ima pomembnejše opravke (pred PZS kunštno montira tablice na svoj novi avtomobil). Torej s položnico »danes« ne bo nič. Kot vse kaže, je dopoldne spet šlo rakom žvižgat.
Oglasim se še pri tajniku PZS – rabim še nekaj laserskih folij, scenirati (preslikati) moram okoli dvajset karikaturic, kajti muzejski Mojmir je, ali pa ga ni, poleg tega imam možnost, da do fotolita zadnje platnice pridem po bagatelni ceni … – ki mi, režeč se, pove, da je račun KA blokiran. Poln »razumevanja« odidem. Slednje pa pomeni, da bom spet zalagal svoj denar in potem imel slabo vest, ko bom terjal potni nalog za drobnarije »na črno«, ki jih je treba plačati, četudi simbolično, in se hkrati počutil, kot da počenjam nekaj nemoralnega.
Na kolesu se spomnim, kako se je tega problema nekoč v pionirskih časih Razgledov loteval dr. France Malešič. Razglede je pocenil »njegov« fiktivni avtorski honorar, ki je po malem vmesnem počitku v LB, romal v tiskarjev žep. Za »honorar«, ki ga France nikdar ni videl, posodil je namreč le svoj žiro račun, pa je na kraju leta plačal davek. Dobra duša kot je, je tudi na to »prijaznost« neznanih ljudi pozabil. Ti so namreč kar naprej spraševali, kako to, da med tolikšnimi amaterji prav on dobiva honorar za svoje urednikovanje. Ne samo, da jim je svojo posredniško vlogo pocenitelja razložil, marveč tudi svoje početje opravičil z ustreznimi papirji, vendar vse to ni nič pomagalo. To, da je v Razglede šlo tudi nekaj njegovih zdravniških plač, če že nočno tipkanje nič ne šteje, pa je bila za take, ki si dajo plačati potne stroške iz Črnuč v Ljubljano in nazaj, malenkost.
Da bom kratek: ker z ženo celotne Razglede delava na računalniku, poskušava tudi midva vsako številko karseda poceniti. Tehnologija tega početja, ki zadeva zgolj mene, pa naj raje ostane stvar uredništva. Zdaj je le vprašanje, kdo se je namesto mene pripravljen s tem ubadati. Jaz bi medtem delal popravni izpit iz urednikovanja.
Četrti dan (7. oktobra) me pri računovodki čaka položnica, na Delu pa fotoliti, ki še vedno niso taki, kot sem si jih želel. Toda časa za popravljanje tujih šlamparij ni bilo več in postavilo se je vprašanje, ali bodo šle platnice še ta teden v tiskanje.
Milo povedano, samo za platnice Razgledov sem zabil štiri dopoldneve, da ob tem drugih, dodatnih del in poti ne omenjam.
Zato so pričujoči Razgledi precej klavrna slika mojega urednikovanja. Ker je v naslednjih dnevih pred nami več pomembnih sestankov KA in njenih podkomisij, Zbor načelnikov in ne nazadnje še realen projekt, ki zadeva postopne izboljšave Razgledov, bo treba vse te priložnosti izkoristiti tudi za odpravo razpolaganja ali zapravljanja časa drugih. V tem primeru mojega. Dobro bi bilo, da se ve, kdo predstavlja servis, kdo vodi organizacijo dela, kdo pa usklajuje nekakšno zasilno logistiko. Potega tega bo treba dati na papir neka osnovna pravila igre, iz katerih bo mogoče razbrati tako dolžnosti kot pravice poklicnih, poklicanih, nepoklicnih in nepoklicanih.
Bine MLAČ
Naslovna stran: El Cap, smer Jolly Roger; Miha PRAPROTNIK v raztežaju A4; foto: Janez JEGLIČ
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Naročnina plačljiva od številke do številke na žiro račun 50101 – 678 – 47046 s pripisom za Alpinistične razglede.
To številko so uredili člani uredništva in zunanji sodelavci: Milenko ARNEJŠEK-PRLE, Tone GOLNAR, Alenka JAMNIK, Blaž JEREB, Pavle KOZJEK, Bojan LESKOŠEK, France MALEŠIČ, Igor MEZGEC, Bine MLAČ (glavni urednik), Nada MLAČ (DTP), Janko OPREŠNIK, Bojan POLLAK,
Miha PRAPROTNIK, Janez PRIMOŽIČ, Tone ŠKARJA, Mojmir ŠTANGELJ (DTP)
Fotolit: Tiskarna DELO