VSEBINA
4 Bine MLAČ Vse je bolj ali manj jasno
5 Bine MLAČ John Salathé
11 Miro ŠTEBE Zdajšnji uspehi labodji spev
16 Rudi VITTORI Hvala, Reinhold!
17 Marko PREZELJ Dan potem
18 Brane ŽORŽ Komisija za alpinizem pa nič
18 Tone ŠKARJA Izjava
19 Janez PRIMOŽIČ Uporaba plezališč drugače
20 Miha VREČA Prišna glava
21 Gregor KRESAL Rzenik
22 Franček KNEZ Triglav
23 Brane ŽORŽ Postavitev nove organizacije alpinizma, plezanja in športnega
plezanja v okviru PZS
24 prevedel Bojan LESKOŠEK Pregled pretekle plezalne sezone
26 prevedla Sonja JERAM Lynn Hill-Marie Cuire skalnega plezanja
27 prevedel Matej ŠURC Pogled z najvišjega vrha
28 Franci SAVENC Razglabljanje ob »anketi ’92«
31 Matej ŠURC Filozofija Everesta ali tako ti privoščim Johan
32 Tone GOLNAR Ocena termo jopiča iz polarteca, ki ga izdeluje podjetje ITU TRADING
33 prevedla Polona KAJZELJ Ocenjevanje lednega plezanja
35 Jani BELE Uporaba garda vozla
35 Jani BELE Izpiti za alpinistične inštruktorje v letu 1993
36 dr. France MALEŠIČ Kronika gorskih nesreč -1939-1944
39 Brane ŽORŽ Akcijski in finančni program KA in PŠP za leto 1992
VSE JE BOLJ ALI MANJ JASNO
Če si človek na mestu, te bodo vsi pustili za sabo.
M. Fridauer
Težko je razumeti ljudi preteklih dob. Celo naš dedek, ki ga vidimo vsak dan, je na nek način skrivnostno bitje, ki živi v svetu drugačnih misli, oblek ne nazadnje tudi običajev. Zato še zdaleč ni pričakovati, da bomo razumeli nekdanje generacije alpinistov in njihove neštete spore, trenja in polemike, iz katerih sta včasih vela tudi hudobija in sovraštvo. Na žalost povsem enako je z njihovimi zapletenimi potomci, se pravi z nami
Razlog za to je zelo preprost. Mi sodobni možje in ženske sploh nismo »sodobni«. Nasprotno, še vedno pripadamo poslednjim rodovom koliščarjev ali drugim praljudem. Majavi civilizacijski temelji za današnjo rabo so bili položeni šele včeraj. V njih pa nismo zmogli vgraditi niti toliko poguma in pameti, da bi si upali raziskati vse sporne zadeve in jih nato razrešiti v duhu minimalnega sožitja. Poleg tega pa naj bi postavila »znanje in razumevanje« za osnovo, na katerih bi ustvarili bolj razumno in rahločutno družbo človeških bitij. Ne gre nam – in pika.
Zulu v obleki je še vedno Zulu. Pes, ki se nauči voziti s kolesom in kaditi pipo, je še vedno pes. Človeško bitje z razumom trgovca iz šestnajstega stoletja je še vedno isto bitje, čeprav vozi rolls royce iz leta 1991. In končno, Darwin gor ali dol, alpinist v okovankah ali plemiških copatkah znamke Futura je še vedno nepotešen »drevesni« plezalec. Tisto o človeških plazilcih pa sodi v posebno poglavje o njegovi stranski povzpetniški veji (op.: »Človeški plazilci so skoraj vedno strupeni«.).
Ne gorniki 19. stoletja, ne medvojni alpinisti, ne sedanji rodovi alpinistov in plezalcev, se med sabo niso nikdar pretirano »ljubili«. Vzrokov in razlogov za ta nerazveseljivi in globoko ukoreninjeni pojav bi se našlo za debelo zgodovinsko knjigo. Pa še kakšno dušeslovno za nameček. Namreč vsi ti ljudje so ubirali in še vedno ubirajo pota lastne slave skozi zamotan sistem navad in obnašanj, čeravno še nihče ni prišel dlje od Whymperja. Vsak se je sicer povzpel na svoj Matterhorn, vendar tam zgoraj, na vrhu, nikdar ni bilo prostora in časa za nepristranskosti, količkaj strpen dialog ali samokritično posipanje s pepelom. Pomanjkanje kisika?
Kdaj pa je sploh kakšen posameznik, seveda potem ko je bil razgaljen, stisnjen ob zid, pošteno priznal, da se je zmotil, storil napako, nečedno dejanje, a da ne bi že istočasno mrzlično razmišljal kako se bo maščeval?
Med nami pa ždi še kopica drugih nerešenih zadev, ki nenehno ustvarjajo vrsto novih, še težjih. Denimo na primer amaterski funkcionarji in njihova neugotovljiva volilna baza. Če bi ti pri njej vsake toliko preverili, kako je še z zaupanjem in pooblastiti, bi bilo veliko manj medsebojnih očitkov in nesporazumov. Tudi generacijskih. Ker se gremo demokracijo, in vsi se nanjo radi sklicujemo, potem se neizogibno moramo držati njenih pravil igre. V njih pa ni mesta za prijatelje, skorajda bolestno občutljivost, skratka, čustvene izbruhe, marveč le za hladno presojo minulega dela. Tej sledi pohvala, graja in vnovični (ne)izbor (pra)starega ali novega funkcionarja. Navidez tako preprosto, mar ne?
Le urejen boj interesov s čim manj zatohlega ozadja, nove ideje in kvaliteta nesporno opravljenih dejanj, bodo preprečili klavrn sestop s svetovne scene. In še kakšne druge, take, s pridihom morale in etike. Samo to in nič drugega! – Prazne fraze? Najbrž, da!.
Don Quichote de la Mancha je bil zadnji pravi vitez. Po smrti so prodali njegov meč in oklep in z izkupičkom poravnali njegove dolgove. Vse na tem planetu se konča pri poštenju in denarju. In spet začne. Enega in drugega pa je vedno premalo. Pravzaprav ga je vse manj in manj. Zlasti prvega.
Bine Mlač
Naslovna stran: Rt Kamenjak pri Puli – V previsu Vanja Furlan (AO Železničar); foto Petra PINTER
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Naročnina plačljiva od številke do številke na žiro račun 50101 – 678 – 47046 s pripisom za Alpinistične razglede.
To številko so urediti člani uredništva in zunanji sodelavci: Milenko ARNEJŠEK-Prle, Jani BELE, Breda ČINČ – JUHANT, Vanja FURLAN, Tone GOLNAR, Dare JUHANT, Sonja JERAM, Polona KAJZELJ, Franček KNEZ, Gregor KRESAL, Bojan LESKOŠEK, France MALEŠIČ, Bine MLAČ (glavni urednik), Nada MLAČ (DTP), Petra PINTER, Marko PREZELJ, Janez PRIMOŽIČ, Franci SAVENC, Tone ŠKARJA, Mojmir ŠTANGELJ (DTP),Miro ŠTEBE, Matej ŠURC, Živa VIDMAR, Miha VREČA, Brane ŽORŽ
Fotolit: Tiskarna DELO
Tisk: MRKUN-OVCA Irena Kolarjeva 31, Ljubljana
Na podlagi odloka o spremembah odloka o soglasju k zakonu o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Ur. list RS, it 7/91) daje Ministrstvo RS za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Ljubljana, Dvoržakova 9, z dne 26. z. 1991 MNENJE, da štejejo Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med grafične izdelke, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
