Alpinistični razgledi 33/1989

VSEBINA

4   DESET SVEČK NA JUBILEJNI TORTI ALPINISTIČNIH RAZGLEDOV

5   Bine Mlač GEORG WINKLER

9   Miro Štebe POGOVOR OB DESETLETNICI ALPINISTIČNIH RAZGLEDOV

14 PRED PRVIM RAZTEŽAJEM

17 Robi Držan HOGGAR 89

18 TRANGO EXTREMES

21 NAGRADA ZA ZMAGO NAD VERTIKALO

23 Aleš Rotar ŠE EN KORAK K SANJAM

24 PUBLISH OR PERISH

26 Stanko Klinar PROTESTIRAM

27 Srečo Trunkelj PROTESTIRATI ALI DELATI

28 Tone Golnar NOVIH GORSKIH VODNIKOV NE RABIMO

29 JESENIČANI – GENERACIJA 85

30 JUGOSLOVANSKI POKAL

32 Matej Šurc TEKMOVALNO PLEZANJE – VEČ VPRAŠANJ KOT   

                      ODGOVOROV

33 PLEZALNIKI

38 TOGE DEREZE

41 ZVEZNI ZIMSKI SEMINAR ZA ALPINISTIČNE INŠTRUKTORJE

42 Tomaž Vrhovec RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV GORSKEGA RELIEFA

45 ARMEŠKO

DESET SVEČK NA JUBILEJNI TORTI ALPINISTIČNIH RAZGLEDOV

Z naslovnice prve številke AR je pred desetimi leti bralce pozdravljala risba Sfinge v Triglavski steni. Alpiniste je izzivala s svojimi skrivnostmi in s takrat najtežjo tehnično plezarijo, hkrati pa jim je napo­vedovala, da bodo v reviji lahko zasledovali proble­matiko vrhunskega alpinizma in da bo glasilo namenjeno predvsem njim. Za pobudnike in ustvar­jalce nove revije pa je bila Sfinga simbol neznank, ki so se postavljale prednje, ko so razmišljali o prihodnosti revije. Bo to začasno interno glasilo? Bo lahko postalo nekaj trajnega? Kdo bo pisal za Raz­glede, kje dobiti zanje, kako jih bodo alpinisti spre­jeli?

Vprašanj je bilo veliko, vendar pa jim želja, idej in iznajdljivosti res ni manjkalo, prave hribovske trme pa tudi ne. Zato so potem, ko je revija med alpinisti naletela na ugoden odmev, z vso prizadevnostjo in z velikim navdušenjem nadaljevali delo, premago­vali ovire in odbijali polena, ki so jim jih metali pod noge z raznih strani.

Razgledi so zaživeli, luč sveta je zagledala tudi deseta številka, čeprav so nekateri napovedovali, da toliko številk ne bo izšlo. Izšla je še cela vrsta naslednjih. Sprva so revijo razmnoževali s ciklostilom, kasneje s fotokopiranjem, zdaj pa jo tiskajo v ofset tehniki. Včasih so vse tekste pretipkavali na matrice, zdaj pa večino dela že v stilu 21. stoletja opravijo z računalniki. Fotografije so včasih fotoko­pirali, zdaj jih vse za tisk pripravijo na filmih, kako­vost papirja je že mnogo boljša, revija pa se lahko pohvali z barvnimi platnicami. Še bi lahko naštevali tehnične izboljšave, prav gotovo pa se bo kakovost revije po tej plati še popravljala.

Važno je zlasti to, da je revija ves čas zvesto odslikavala razmere in tokove v našem alpinizmu. Bila je nekakšno ogledalo, ki je zrcalilo uspehe naših alpinistov in plezalcev v stenah in na odpravah, hkrati pa je tudi vzgajala in usmerjala mlade rodove. Sez­nanjala jih je z novostmi v tujini, z novimi pogledi na alpinizem in športno plezanje, predstavljala je velike stene, pionirje alpinizma, alpinistično in ple­zalno opremo in novosti v plezalni tehniki. Razgledi so prinašali opise in sheme domačih in tujih zahtev­nih smeri pri nas in v tujini, predstavljali pa so tudi dejavnost in razmišljanja vrste naših vidnih sodob­nih alpinistov in plezalcev.

Brez hvalisanja in lažne skromnosti lahko zapišemo, da so AR v desetih letih opravili veliko delo. Bili so informator, učbenik in kronika našega alpinizma. Ko uredniki pihajo deset svečk na jubi­lejni torti, samo želimo, da bi bili AR uspešni še na­prej.

Ne smemo prezreti še ene funkcije te revije, ki skuša zapolniti vrzel med dnevno aktualnostjo Al­pinističnih novic v Delu in trajnejšim ustvarjanjem v Planinskem vestniku. Ves čas svojega obstoja so poskušali opozarjati na napake v alpinistični in pla­ninski organizaciji. Kritika je bila dostikrat zavita v šalo, često pa je bila tudi neposredna in je skušala spodbuditi bralce k odpravljanju napak, ali pa vsaj k razmišljanju in polemiki. Rezultat teh kritik običajno niti ni bil tako opazen. Pogosto so trni zbodli prav tiste, ki vse ostrine kritike zaradi svo­jega dela niti niso zaslužili, pravi krivci in nemarneži pa so ponavadi ostajali tiho. Vendar pa je črv kritike vrtal in mogoče vsaj posredno zakrivil kakšno iz­boljšanje.

Ob jubileju želimo, da bi ta črv kritike postal še bolj dejaven in ustvarjalen in da bi čimvečkrat prodrl v srčiko problemov naše alpinistične srenje.

Miro Štebe

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Naročnina plačljiva dvakrat letno na žiro račun 50101-678-47046 s pripisom za Alpinistične razglede.

Številko so pripravili člani Uredništva Alpinističnih razgledov: Srečo Trunkelj (Glavni in odgovorni urednik), Mirko Lindič, Ljudmila Kropec, Mojmir Štangelj, France Malešič, Bine Mlač, Miro Štebe, Tone Štamcar in Marko Jurič, Alenka Simšič.

Naslovnica: HOGGAR; Foto: Dušan Doljak.

Ilustaracije: Mirko Lindič, Marko Jurič, Srečo Trunkelj.

Tisk: Kopiranje in razmnoževanje Irena Ovca Mrkun, Kolarjeva 31, Ljubljana.

Po mnenju Komiteja za kulturo je publikacija s sklepom 4210-35/87 – 8.9.1987, oproščena plačevanja temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov.

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja