VSEBINA
4 Miro Štebe MENJAVA GENERACIJ IN BREZVLADJE
5 Bine Mlač MAJHEN PREDAH ZA RAZMIŠLJANJA
10 Sandi Blažina ŠE O MIRI MARKO DEBELAKOVI
12 Miro Štebe TONE GOLNAR
17 WANDA RUTKIEWICZ
20 LUISA IOVANE in CATHERINE DESTIVELL
21 Josef Nyka INDIJSKA HIMALAJA 1988
22 ULI BIAHO TOWER.
24 Miro Štebe ČE KRITIZIRAŠ GORSKE VODNIKE, PRIDI IN NAREDI KAJ
30 ZIMA 1988/89
31 Franci Savenc NEKAJ ZABELEŽK IN MISLI OB ANKETI »NAJ 88«
35 PRAVILA UIAA ZA TEKMOVANJA V ŠPORTNEM PLEZANJU
38 Miha Kuhar QUO VADIS – FAIR PLAY?
40 Edo Kozorog ZGODBA O NEKEM ANONIMNEM PISMU
42 Peter Čižmek KOLIKO SMO PRIJATELJI – 2. DEL
43 LEDNA ORODJA
47 GORETEKS
49 ČEVLJI ZA TURNO SMUČANJE
53 Bor Štrancar NAREDI SAM
55 SMERI
56 Edo Kozorog RIO DE JANEIRO – BRAZILIJA
58 Srečo Trunkelj MATKA – MAKEDONIJA
MENJAVA GENERACIJ IN BREZVLADJE
Med živimi bitji ima človek najdaljše otroštvo – učno dobo. Shodi šele približno po enem letu, samostojnega življenja pa je sposoben šele po 16 do 20 letih. Pri živalih so mladiči samostojni včasih že takoj po rojstvu.
Človek se v svojem dolgem odraščanju šele uči živeti v družbi. Od staršev, soljudi in učiteljev sprejema znanje, izkušnje in modrost. Verjetno pa to dolgo otroštvo naredi iz človeka družbeno najbolj razvito bitje, človeška spoznanja se prenašajo iz roda v rod. Mladi lahko začno graditi na temeljih svojih predhodnikov. Starši praviloma vedno poskrbijo za svoje potomce, za svoje dediče, v kolesju zgodovine odstopijo mesto pri krmilu mlajšim, močnejšim in tudi z izkušnjami preteklih rodov oboroženim naslednikom. Menjava generacij ni enostavna, vendar se dogaja ves čas. Nekaj podobnega se dogaja tudi v organizacijah in društvih, tudi v planinski in alpinistični organizaciji. Mladi vedno zamenjajo starejše, tiste, ki so že iztrošili svojo silo in polet. Odhod z vodilnih položajev je vedno težak, zato se jih starejši večkrat krepko oklepajo. Mladi morajo njihove okope često rušiti z vso mladostno neugnanostjo in revolucionarnostjo. Ko pridejo na položaje, pa se žal pogosto vkopljejo in jih začno braniti pred mladimi silami, ki želijo meje prestaviti še za korak. Redki so tisti, ki vodilna mesta zapuščajo prostovoljno in že v času svojega največjega sijaja mislijo na naslednike in njihovo vzgojo. Društva in organizacije, ki skrbijo za podmladek in nove kadre, običajno ne zaidejo v krize ob menjavi v vodstvu, v njih ne prihaja do tragedij, zastojev in izrednih stanj. Njihovo življenje je podobno buldožerju, katerega gosenica nezadržno prodira po začrtani poti. Mladi in močni novi členi rušijo prepreke, starejši, ki so se umaknili v druge vrste, pa z nasveti in izkušnjami spodbujajo njihov zagon.
V Komisiji za alpinizem in Podkomisiji za gorsko vodništvo pa logika goseničenja ne velja, časi so se spremenili. Mladih organizacijsko
delo ne pritegne, nimajo želje in ne vidijo posebnih koristi od svojega sodelovanja pri vodenju komisije in podkomisij. Stara generacija ni znala ali hotela dela v vodstvu alpinistov in gorskih vodnikov narediti zadosti privlačnega za naslednike. »Starci« so se izčrpali v prejšnjih spopadih, polomili so si zobe, ustvarili so si položaje in počivajo na lovorikah. Pomilovalno gledajo na mlajše, si mislijo, kako je bilo v njihovih časih vse drugače in kako so zdaj mladi nerazumni, zaletavi, noro drzni pri vzponih in skrajno leni in nezainteresirani pri delu za skupno stvar. Izgovore za svojo neuspešnost vidijo v vseh mogočih objektivnih in organizacijskih ovirah, ne vidijo pa, da so za zastoj in slabo organizacijo mogoče krivi tudi sami.
Kako je mogoče, da gorski vodniki ne vedo, kdo je zdaj njihov načelnik. Stari trdi, da so se na sestanku jasno dogovorili o zamenjavi, novi pa pravi, da so ga res določili za kandidata, da pa funkcije uradno še ni prevzel in da je na vseh dokumentih kot načelnik še vedno podpisan stari. Stvar je sicer postranskega pomena, vseeno pa kaže, kakšen je odnos do dela v podkomisiji in na brezvladje, ki traja že kar precej časa.
Skrajni čas je, da se gorski vodniki – isto velja tudi za alpiniste – zberejo in se pogovorijo o delu svoje komisije in vseh podkomisij. Starim in zaslužnim je treba dati priznanje, jim omogočiti, da s svojimi izkušnjami, znanjem in zvezami pomagajo mlajšim, na vodilna mesta pa je treba postaviti nove, zagnane in delavne ljudi, pa čeprav bodo z novimi zamislimi spremenili ustaljene stvari.
Ni se treba izgovarjati na nasprotovanja v vodstvu PZS in nezainteresiranost mladih. Kako pa uspeva mladinski komisiji, da ima vedno dosti zagnanih funkcionarjev, ali pa kako je mogoče, da kljub zamenjavi generacij solidno deluje komisija za GRS. Sedanji vodstvi Komisije za alpinizem in Podkomisije za gorsko vodništvo bi morali najti še zadosti energije, da spremenita način kadrovanja in v svoje vrste dobita nove, zagnane sile.
Miro Štebe
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Naročnina se plačuje dvakrat letno na žiro račun 50101-678-47046 s pripisom za Alpinistične razglede.
Uredništvo Alpinističnih razgledov: Srečo Trunkelj (Glavni in odgovorni urednik), Mirko Lindič, Ljudmila Kropec, Mojmir Štangelj, France Malešič, Bine Mlač, Miro Štebe, Tone Štamcar.
Naslovnica: MATTERHORN; Foto: Tone Sazonov – Tonač.
Ilustracije: Mirko Lindič, Srečo Trunkelj.
Tisk: Kopiranje in razmnoževanje Irena Ovca Mrkun, Kolarjeva 31, Ljubljana
Po mnenju Komiteja za kulturo je publikacija, s sklepom 4210-35/87 od 8.9.1987, oproščena plačevanja temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov.
