IZ VSEBINE
5 Zanima me ves alpinizem
11 Veliki pionirji alpinizma
14 Liki, dosežki, vrednote
17 Uganka
18 Plezalci zahtevajo
21 Zimski alpinizem
22 Zimska Himalaja
24 Zaledeneli slapovi
25 Cepin v ledu
27 Stene, smeri
32 Južna Anapurna 86
36 Srečanje pri Messnerju
38 Osnove turnega smučanja
42 Fiksne točke v snegu
44 Alpinistično smučanje
50 Ledni vijaki in klini
56 Varovanje v snegu in ledu
Patagonija in slovenska planinska majhnost
Na skrajnem jugu ameriške celine, na ozkem in negostoljubnem jeziku kopnega, ki se najbolj zajeda proti polarnemu krogu Antarktike, štrlijo v nebo mogočni granitni stolpi. S svojo nepristopnostjo in divjo lepoto so izziv za vsakega alpinista. Njihove gladke previsne stene bi že v zmernejših podnebnih razmerah plezalcem nudile prvovrstne plezalske probleme, v Patagoniji pa zahtevnost vzponov do skrajnosti povečajo nemogoči vremenski preobrati. Mraz, orkanski veter, ledeni dež, snežna neurja, padajoče kamenje in led spreminjajo plezanje v teh stolpih v krut boj za preživetje, pri katerem ni ničesar podarjenega.
Plezanje v tem delu sveta se lotevajo le najbolj prekaljeni in sposobni alpinisti, vsak uspeh v teh igrah šteje v alpinističnih krogih za vrhunsko dejanje in dosežek, ki bo zapisan na vidnem mestu alpinistične zgodovine. Italijani, Francozi in Poljaki, ki so uspeli v teh vršacih, so v svojih deželah postali malodane narodni junaki.
Kako pa je pri nas? Slovenci se s svojim kompleksom majhnosti vedno skušamo prebijati iz nepomembnosti v svetovni vrh. Zaradi uspehov naših smučarjev smo se malodane prelevili v narod smučarjev. Vsi trepetamo pred televizorji, ko vozita Bojan Križaj ali Mateja Svet. Z vso pozornostjo smo spremljali uspehe plavalcev bratov Petrič, še zdaj smo ponosni na telovadca Mira Cerarja. Koliko navadnih občanov pa ve za uspehe, odrekanja, tveganje in trpljenje Janeza Jegliča, Silva Kara in Frančka Kneza? Za njihova imena smo mogoče že kdaj slišali, za uspeh njihovih podvigov pa ne skrbi nikogar. Pa vendar smo z njihovimi vzponi na Fitz Roy, Cerro Torre in Torre Egger postali alpinistična velesila, najuspešnejša država pri premagovanju plezalskih problemov Patagonije. V drugih državah bi znali takšne vrhunske dosežke priznati, ceniti in razglasiti daleč naokrog. Povsod bi bilo mogoče brati, poslušati in videti prispevke o podvigu in o plezalcih. Po vsem svetu bi razglašali, kaj so dosegli. Pri nas, ki si tako želimo vsaj pri kakšni stvari postati velesila, pa je šel uspeh, razen pri peščici alpinistov in planinskih zagnancev, povsem tiho v zgodovino. Le drobne vestičke so zabeležile, da so fantje 30. decembra prišli domov z uspešne odprave.
Nekaj krivde za takšen hladen sprejem je bilo na račun prednovoletnega vzdušja, predvsem pa je kriva ležernost, lenobnost in slaba organiziranost planinske in alpinistične organizacije. Krivde ne gre pripisati fantom. Ti so z vzponi že dosti naredili, pa tudi sami so skušali s predavanji in na druge načine seznaniti javnost s svojim podvigom. Bil sem priča, ko sva z Janezom Jegličem skoraj moledovala, da so na Radiju privolili v pogovor o podvigu na Torre Eggerju. Nisem mogel zameriti novinarjem vala 202, da niso znali postavljati vprašanj o pomenu in poteku odprave v Patagonijo. Če se za stvar ne zanimajo, je ne morejo poznati, saj ni skoraj nikjer možnosti, da bi se z dejavnostjo alpinistov seznanjali pobliže.
Krivdo za tak položaj je treba iskati v planinski organizaciji. Ta bi morala poskrbeti za boljše in celovitejše seznanjanje javnosti z dejavnostjo in uspehi planincev, alpinistov in plezalcev.
Miro Štebe
ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 24, interno glasilo slovenskih alpinistov, ureja uredniški odbor, glavni urednik Zoran Gaborovič, odgovorni urednik France Malešič, izdajateljski svet Komisija za alpinizem PZS.
Prispevke pošiljajte na naslov: Planinska zveza Slovenije, Alpinistični razgledi, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
24. številko so pripravili: Milenko Arnejšek, Vojko Bučer, Tomo Česen, Marija Frantar, Zoran Gaborovič, Boštjan Griljc, Dušan Jelinčič, Silvo Karo, Irena Komprej, Zvone Korenčan, Edo Kozorog, Ksenija Lenarčič, Mirko Lindič, France Malešič, Bine Mlač, Aleš Rotar, Franci Savenc, Danilo Škerbinek, Tone Štamcar, Mojmir Štangelj, Miro Štebe, Matej Šurc, Srečo Trunkelj, Janez Vozel, Andrej Zorčič in Gorazd Zrimšek, Tone Golnar, Janez Marinčič.
