VSEBINA
5 Veliki pionirji alpinizma (21. del)
11 Liki, dosežki in vrednote alpinizma
15 Pogovori o gorniškem filmu
21 Četrti prispevek k slovenski blaznosti
24 Med nebom in zemljo
27 Spet o prostih ponovitvah
29 Zgodovina lednega plezanja
34 Novi vzponi
38 Pregled poročil AO 1983
42 Pregledi tujih revij
45 Zanimivo je vedeti
46 Daljinsko zajemanje in stereometrija v alpinizmu
48 Dvojna, vzporedna vrv
KRIZA INFORMACIJ
Dobro informiranje je v mnogočem pogoj za dobro delovanje organizacije, sistema ali kakšne druge organizirane celote. Od tega, kako se med sabo obveščamo – predvsem so tu pomembni kakovost, dostopnost in hitrost pretoka informacij – je odvisno ali bo naše delo dobro ali bo samo bleda senca tistega, kar smo sposobni storiti.
Kako je s tem v naši planinski organizaciji? Ugotovitev: Do sedaj je nekako še šlo, a voz že hudo škriplje. Nekaj dejstev: Alpinistične novice v Delu so izgubile svojega dolgoletnega urednika. Preobremenjenost naveličanost in prazne obljube marsikaterih so glavni vzroki – vse to je moral ugotoviti sam. Poslovil se je tudi večletni urednik Novic iz planinskega in alpinističnega sveta na radiu. Planinski vestnik, star in betežen 90-letnik (nehote se vsiljuje primerjava z dinozavri, ki so izumrli, ker se niso dovolj hitro prilagodili razmeram, vseeno pa so živeli 82 milijonov let) že nekaj časa najeda kriza kakovosti in brez korenite spremembe bo težko splezal iz nje. Ob delu planinske knjižnice in storijah okrog nje gre človeku na jok. Med dobro informativno-dokumentacijsko službo in utopijo skoraj ni razlike. In nazadnje, a ne na koncu, tudi Alpinistični razgledi so v krizi, ki se navzven kaže v vse daljših razmikih med izidi posameznih številk, navznoter pa v upadu začetne zagnanosti in pomanjkanju časa zaradi obilice dela. No, vsaj Obvestila PZS služijo svojemu namenu.
Planinsko obveščanje skratka preživlja krizo, ki je deloma kriza ljudi in novih idej, kakor tudi posledica nenačrtnega razvoja v prejšnjih letih, začinjena še s pomanjkanjem denarja, ki je včasih z lahkoto razrešil vse probleme. A malhe so danes, žal, prazne in tu se ne da kaj dosti storiti.
Amatersko delo, pomešano z zagnanostjo in dobro voljo, je doslej dajalo zadovoljive rezultate, a prišel je čas, ko bo treba naše delovne metode temeljito razčleniti in poiskati boljše rešitve za prihodnje dela. A ne samo na papirju! Neumno se namreč sliši, da se v isti hiši eno glasilo sooča s pomanjkanjem in celo upadanjem naročnikov v zadnjih petih letih, drugo pa se jih otepa z vsemi štirimi, ker enostavno ne zmore zadovoljiti povpraševanja. To je samo en primer, ki najbolj bode v oči, koliko pa je še takšnih, ki so širšemu članstvu skriti, a niso nepomembni.
Vzroka za pretirano črnogledost še ni, skrajni čas pa je, da se vodilni možje v planinski organizaciji oziroma tisti, ki jim problematika, obveščanja ni nezanimiva, sestanejo, rečejo kakšno pametno in kronajo svoje lepe besede in sladke obljube tudi z otipljivimi dejanji.
Ivan Štornik
ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 21, interno glasilo slovenskih alpinistov. Prispevke pošiljajte na naslov Planinska sveža Slovenije, Alpinistični razgledi, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.
21. številko so pripravili: Bogdan Biščak, Janez Bizjak, Rihard Bučar, Vojko Bučer, Danilo Cedilnik, Roman Cerar, Dušan Jelinčič, Tomo Jeseničnik, Silvo Karo, Frane Kemperle, Irena Komprej, Edo Kozorog, Matevž Lenarčič, Mojmir Štangelj, Ivan Štornik, Darinka Madjanovič, France Malešič, Nada in Bine Mlač, Niko Škrabanja, Peter Ščetinin, Janez Vozel, Stanko Mihev, Ivan Nemanič, Igor Radovič, Aleš Rotar, Helena Ružič, Franci Savenc in Ksenija Lenarčič.
