Alpinistični razgledi 14/1982

VSEBINA

5    Veliki pionirji alpinizma (XIV. del)

11  Pogovor z nahrbtnikom

13  Kaj pomeni alpinizem Slovencem, Jugoslovanom?

15  Grandes Jorasses (V. del)

17  Novi vzponi

20  Novi plezalni vodniček

21  Velike stene Bosne in Hercegovine (I. del)

24  Romunija 81 ali Salvamont

26  Visoki cilji

27  Mountain 85

28  Poročila AO za leto 1981

33  Opisovanje alpinističnih tur (III. del)

38  Še o varovanju s polbičevim vozlom

Tu smo – vaši smo ali doživetje nas druži

Pred desetletji so na prvih straneh osrednje revije slovenskih planincev izhajali tudi pomembni članki o vsebini slovenskega alpinizma.

Marko Dular je takrat v svojem Raz­mišljanju napisal: Ne opazite podobnosti med planinci, gorniki, alpini­sti? Cilj je skupen, le poti do cilja so različne. Doživetje nas druži.

Danes pa kot da smo pozabili na to. Planinci alpinistom očitajo, da pre­malo pomagajo v društvih in samo plezajo, alpinisti pa dokazujejo, da so vseeno med najbolj dejavnimi v planinski organizaciji, da jih kregajo, ker so pač edini pri roki ter da kljub vsemu želijo predvsem plezati. Pri teh sporih imajo marsi­kdaj ne najbolj zgledno vlogo celo nekdanji alpinisti, ki so to že pozabili. Stanje vodi do občutka, da so alpinisti odveč in celo do misli, da bi se organizirali po svoje. Poskusov ločevanja jo vedno več. Prišle je celo do nepoučenega, a ze­lo značilnega vpraševalca v pismih bralcev: Ali je res, da se ves denar od članarine namenja za odprave?

Na zadnjem zboru načelnikov je bilo ugotovljeno, da je stanje podob­no nesporazumom po prvi svetovni vojni, ko so si morali alpinisti ustanoviti svojo organizacijo – TK Skalo. Danes pa je planinska orga­nizacija tako celovita prav zaradi truda nekdanjih skalašev in nji­hovih naslednikov, zato je ponavljanje napak nedopustno! Zato je treba vedno in povsod ne le tiho prikimavati, ampak glasno poudarja­ti, da je alpinizem bistveni sestavni del, kakovostni vrhunsko-šport­ni in tudi eden od kulturnih viškov našega planinstva, pa naj ob tem kdo še tako tišči glavo v pesek.

Nekateri nam očitajo, da smo alpinisti precej prispevali k ločeva­nju v planinskih vrstah tudi s tem, da smo se sami umaknili v Alpini­stične razglede (nekateri se pri tem celo spominjajo nastanka revije Planinska matica ob predvojnem Planinskem vestniku). To ne drži! Ob­časno interno glasilo slovenskih alpinistov je nastalo le zato da bi najenostavneje razmnoženo in v najmanjši nakladi predstavljalo pove­zavo med enodnevniškimi novicami v Delu in osrednjo planinsko revijo, ki je edini trajni dokument slovenskega planinstva. Alpinistični raz­gledi naj bi prinašali vse, kar ne spada v Planinski vestnik, in omo­gočali osrednji reviji, da čim bolj sistematično ohranja vse bistveno o našem alpinizmu, ne le zato, ker alpinisti predstavljajo precej več kot desetino njenih naročnikov, ampak tudi iz tehtnejših raz­logov.

Od 1. oktobra 1979 je izšlo 13 številk glasila s 448 stranmi najrazličnejšega gradiva. V zadnjem času je prišlo do težko opravičljivega presledka, sedaj pa si z novimi sodelavci prizadevamo čim bolj redno izhajati. Osnovna usmeritev glasila še vedno ostaja enaka, saj jih doslej še ni odpovedal noben naročnik, novih člankov pa se je nabralo res precej. Pri tem ni prav nič pomembno, ali je nek članek preveč planinski ali preveč alpinističen. Važno je, da je zanimiv, strokoven in se ukvarja z vzgojo, varnostjo in drugimi perečimi vpra­šanji planinstva in alpinizma, čeprav govori o tem morda le z zgodovinskimi podatki ali z navajanjem čisto pohlevnih planinskih za­dev.

Zelo razveseljiva jo bila možnost, da bi Alpinistični razgledi iz­hajali kot priloga Planinskega vestnika, vendar je čas, v katerem živimo, do takih načrtov nekako slabo razpoložen. Ob tem je izred­no pomembno, da je Telesnokulturna skupnost tudi za potrebe Planin­skega vestnika in Alpinističnih razgledov odobrila nekaj denarja, kar naj bi zadostovalo vsaj za poskusno številko. Seveda pa morate pri odločitvi o tem pomagati tudi bralci.

France Malešič

ALPINISTIČNI RAZGLEDI, številka 14, interno glasilo slovenskih al­pinistov. Prispevke pošiljajte na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana.

Štirinajsto številko so pripravili: Milenko Arnešek, Vojko Bučer, Tone Golnar, Lidija Honzak, Stanko Klinar, Franček Knez, Zvone Korenčan, Tamara Likar, France Malešič, Marjan Manfreda, Janez Marinčič, Nada in Bine Mlač, Bojan Pollak, Jani Pšenica, Zoran Radetič, Janez Sabolek, Franci Savanc, Janez Skok, Iztok Tomazin in Zdenko Zorič.