V SEVERNO STENO STENARJA sta po smeri Krušic—Šilar vstopila 7. aprila 1961 Marko Butinar in Niko Tancar (oba AO Jesenice). Na težkem mestu je Tancar padel in plezalca sta sestopila iz stene. 14. aprila je Butinar z Dimitrovim vstopil ponovno in izplezal smer do vrha.
HUDIČEV ŽLEB v Prisojniku je bil letos pomladi precej obiskan. V maju sta ga plezali v vzponu in sestopu jeseniški navezi Dimitrov—Ramovž in Balant— Škrinjar. Junija pa Keše in Jamnik iz Kranja.
V ZAPADNEM DELU TRIGLAVSKE severne stene so ljubljanski plezalci preplezali novo smer med smerjo Juvan— Hudeček in tržaško. Po več poizkusih so 2. in 3. julija preplezali spodnji del stene Mahkota — Fajdiga in Sazonov — Juvan (vsi AO Lj. matica). Po 12 raztežajih so se spustili v tržaško smer in po njej sestopili iz stene. 30. in 31. julija sta Sazonov in Juvan dokončala smer in izstopila po Zlatorogovih policah. V spodnjem delu so plezalci uporabili dleto dvakrat, v zgornjem štirikrat. V smeri je ostalo 45 klinov in vsi svedrovci.
SPOMINSKO SMER pokojnemu Pavlu Peternelu iz Mojstrane sta v severni steni Triglava preplezala Niko Tancar in Marko Butinar. Smer poteka desno ob Črnem grabnu direktno na skalaški turnc. Po več poizkusih še v lanskem letu sta julija letos preplezala spodnji del smeri in po težki prečnici dosegla bavarsko smer v Črnem grabnu. V začetku avgusta pa sta vstopila po bavarski in z dvema bivakoma preplezala smer do kraja. V smeri je ostalo 70 klinov in 9 svedrovcev.
SFINGA v severni steni Triglava je bila letos prvič preplezana. Ta veliki problem je uspelo rešiti Alešu Kunaverju in Mikcu Drašlerju (oba AO Lj. matica). Sfinga ima močni dve povsem samostojni smeri. Prva plezalca Levstek in Šara sta leta 1956 poizkusila po desni strani raza. Dosegla sta najvišjo točko, kjer bi bilo potrebno uporabiti dleto. Zato sta sestopila iz stene. Leta 1959 je Kunaver prvič poizkusil po levi strani, vendar ni uspel. Julija letos je bil ponovno v steni. Z vrha se je spustil do najvišje dosežene točke v steni in v treh dneh večkrat uporabil dleto, vendar je še vedno ostalo okrog 80 metrov do vrha. Nekaj dni zatem sta po desni strani raza poizkusila Mahkota in Juvan. Prišla sta komaj tako visoko kot pred leti Šara in Levstek. Tu jima je skala presekala vrv in sta sestopila iz stene. V avgustu sta Kunaver in Drašler po treh dneh plezanja končno uspela. V prvem bivaku ju je neprijetno namočil dež, tako da sta naslednji dan precej mokra nadaljevala plezanje. Ves čas sta po seboj videla stopinje vsekane v sne-žišče v Amfiteatru. Izstopila sta po kaminu povsem na levi strani Sfinge.
V SEVERNI STENI TRAVNIKA je bila preplezana nova smer in dve varianti. 26. junija sta Franci Savenc in Janez Rupar (oba Akad. AO) preplezala prvenstveno vstopno varianto po grapi med smerjo Jesihove in direktno na Tschadov steber. Bivakirala sta v Jesihovi smeri in naslednji dan po njej izstopila iz stene. Konec avgusta je Juvan plezal izstopno varianto iz Tschadove smeri po zajedi na desni vrh Travnika.
3. septembra sta Jože Hudeček in Ljubo Juvan (oba AO Lj.-matica) preplezala novo smer. Poteka med Aschenbrenerjevo in smerjo Jesihove. Izstopila sta naravnost na vrh Travnika. Čas plezanja 12 ur.
ZAJEDA V TRAVNIKU je bila letos tretjič ponovljena. Plezala sta Boris Kambič (Akademski AO) in Stanko Gilič (AO Rijeka).
RZENIKOVA ZAJEDA je po mnogih letih še vedno problem prve vrste. Kar je veljalo za generacije pred zadnjo vojno in še po njej za nepreplezljivo, bo nedvomno uspešno rešeno že v bližnji prihodnosti. Kamniška naveza Škarja—Humar je bila letos v steni in dosegla višino 200 metrov. Oba plezalca sodita, da je smer možna.
ODPRAVA AO KAMNIK v Centralne Alpe od 20. julija do 8. avgusta je bila zelo uspešna, kljub močno zasneženim stenam. Vsi člani odprave — Miha Habjan, Marko Voljč, Joži Trobevšek, Metod Humar. Pavle Šimenc, Helena Lužar in Tone Škarja so se najprej povzpeli na Mt. Blanc. 26. julija sta Humar in Škarja preplezala direktno smer (Charlet—Platonov) v severozahodni steni Aiguille Verte. Pred vzponom sta bivakirala pod steno na skalnem grebenu. Zjutraj so jima že pri vstopu nagajale dereze sistema Avčin. To ju je precej zadržalo. Raztežaj pod ključnim mestom v steni — poledenele skale — sta pričela sekati stopinje v čisti led. Skalnati podstavek je bil zaradi požleda zelo zahteven. Po 13 urah plezanja je bila 950-metrska stena pod njima. Konec pa je bilo tudi z lepim vremenom. V močnem vetru, ki je nosil pršič, sta sestopala po grebenu in v temi ob 1 zjutraj prišla skozi Whymperjev kuloar v kočo Couvercle. Naklonina stene je 58°. 31. julija je sledil vzpon na Col du Dru po južni steni. Stena je bila močno zasnežena in tura se je zavlekla. 250 metrov pod vrhom Velikega Druja so morali obrniti in sestopiti po isti smeri, ker niso tvegali bivaka brez opreme. Plezali so Trobevškova, Lužarjeva. Humar in Škarja. Isti dan so Habjan, Šimenc in Voljč plezali kuloar Couturier v severovzhodni steni Aiguille Verte. Pred turo so bivakirali v krajni poči pod steno. Sneg v kuloarju so pobrali plazovi in ledeni žlebovi so zahtevali precej napora zaradi sekanja stopinj. Po 15 urah plezanja so bivakirali na vrhu. Največja naklonina stene je 59°. Naslednji dan so sestopili po Whymperjevem kuloarju. 4. avgusta so se Trobevškova, Lužarjeva, Šimenc in Habjan povzpeli na A. de Blaitiere po Spencerjevem kuloarju v severovzhodni steni. Sestop isti. Isti dan sta se Šimenc in Trobevškova povzpela še na A. de Grepon. Naveza Škarja—Humar pa je tega dne vstopila v severno steno Grands Charmoz po smeri Merkl-Welzenbach. V spodnjem delu stene ju je namočilo v poledenelem kaminu. Vstopila sta ob 6. in ob 14. dosegla zgornji del 900-metrske stene. Tu sta se odločila za varianto Heckmair —Kroner. Ta ju je zadržala do 20. ure, čeprav je visoka le 250 metrov. Bivakirala na vrhu in naslednji dan sestopila po kuloarju Charmoz—Grepon. Največja naklonina stene 63°.
Ljubo Juvan
