Odlične razmere v Logarski dolini
Dvakrat ponovili Skušnjavo –Čaša kar sedemkrat ponovljena – Nov težek slap pod Rjavčkim vrhom
Vse kaže, da so slapovi v Logarski dolini letos neobičajno dobro zamrznili. Najtežji slapovi v tej dolini namreč le redko zamrznejo, letos pa so alpinisti uspeli ponoviti prav vse najtežje.
Čaša (6/6+, 100 m), ki sta jo prva preplezala Franček Knez in Dani Tič že leta 1981, je bila vse do letos le enkrat ponovljena, sedaj pa jo je v enem mesecu preplezalo kar 7 navez. O dveh smo poročali že prejšnji teden, ostale pa so: Viktor Mlinar – Tomo Videnšek (2. ponovitev, opravila sta jo 2. 2.), Jernej Grudnik – Avgust Robnik (8. 2.), Andrej Grudnik -Sašo Lekič – Tone Pavlič (9. 2.), Miran Kokalj – Dušan Košir (11. 2.) in Tadej Golob – Dušan Polenik – Ana Svetlin (16.2.).
Sašo Lekič, Jernej Grudnik (oba PK Planika), Tone Pavlič in Andrej Grudnik (AO Luče) so 11. februarja opravili 1. ponovitev Skušnjave. Drugo ponovitev sta tri dni kasneje opravila Dušan Debelak in Viktor Mlinar (oba PK Rifnik). V najtežjem raztežaju je bil led luknjast, tako da lednih orodij niso mogli zabijati v led, ampak so jih le zatikali. Tudi ta slap je prvi preplezal Franček Knez s soplezalcem Frenkom Horvatom leta 1991. Po mnenju ponavljalcev je ta slap kljub nekoliko nizki oceni 5/6 najtežji v Logarski dolini.
Viktor Mlinar ter Dare in Irena Turnšek (vsi PK Rifnik) so 8. februarja opravili prvenstveni vzpon prek Slapu pod Belim stebrom (II, 5+, 70 m). Do slapu so prišli po izraziti hudourniški grapi nad domom Elektrokovine. V najtežjem raztežaju, ki je dolg 55 metrov, imajo le trije metri naklonino 60 stopinj, drugače pa se naklonina ves čas giblje med 85 in 90 stopinjami. Slap se konča na gredini 200 metrov pod smerjo Beli steber v Rjavčkem vrhu. Po žlebu 30 metrov levo od slapu so se po vrvi spustili nazaj do vstopa. Verjetno gre za tretji najtežji slap v dolini. Prvo ponovitev sta 10. februarja opravila Sašo Lekič (PK Planika) in Tone Pavlič (AO Luče).
Sašo Lekič, Tone Pavlič in Tomaž Žerovnik (PK Rifnik) ter Jernej Grudnik in Viktor Mlinar so preplezali Sulico (5/6, 200 m), ki prav tako sodi med slapove, ki le redko zamrznejo, saj stoji v južnem pobočju. Gajstni slap (5+/6, 100 m) so ponovili Viktor Mlinar, Tone Pavlič in Rudi Pogoršek ter Jernej Grudnik in Avgust Robnik.
Viktor Mlinar je z Alešem Nežmahom opravil prvo ponovitev Filistrske sveče (5,50 m), z Daretom Turnškom pa prav tako prvo ponovitev slapu Fakinof (5, 140 m) v Matkovem kotu.
MIHA PETERNEL
Trekinški vrhovi brez sprememb
Proti pričakovanjem Nepal ni zvišal pristojbin za trekinške vrhove, ni pa povečal tudi njihovega števila. Tako je za 12 vrhov med 5925 m in 6654 m treba odšteti po 300 dolarjev za moštvo do 10 članov, 6 vrhov med 5587 in 5896m pa je po 150 dolarjev. Za te vrhove, med katerimi je nekaj alpinistično zelo zahtevnih, ni treba niti zveznega oficirja. Torej je v Nepalu, Indiji in Pakistanu, če izvzamemo najvišje vrhove, precej možnosti tudi za finančno skromne odprave.
TONE ŠKARJA
Tekmovanje v lednem plezanju
Na 4. tekmovanju v plezanju po zaledenelem slapu Pod Skalco v Bohinju je v razburljivem in izenačenem finalu zmagal Pavle Kozjek pred Markom Čarom in tako že drugič osvojil lovoriko najboljšega v hitrostnem lednem plezanju. Veliki favorit Janez Jeglič je po najhitrejšem plezanju v predtekmovanju odstopil 5 m pod vrhom slapa.
Alpinistični odsek Bohinj je v soboto 17. februarja priredil tradicionalno tekmovanje v hitrostnem plezanju po umetno zaledenelem slapu. Tekme se je udeležilo 19 plezalcev v moški konkurenci in prvič uradno tudi tri dekleta. Umetni slap Pod Skalco v Bohinju je bil visok 50 m, ocenjen s V+/VI-, naklonina v spodnjem delu 60 – 80 stopinj, v sredini 95 in na vrhu 85 stopinj. Zaradi mraza je bil led krhek, zgornji del slapu pa poln ledenih gob. V predtekmovanju so morali tekmovalci kar najhitreje preplezati slap do vrha. Varovanje je bilo urejeno od zgoraj (top rope), tako da so tekmovalci ob padcu samo obviseli na vrvi. Le 11 plezalcev je slap v celoti preplezalo. Njihovi časi, številni odstopi na začetku, pomanjkanje izkušenj nekaterih mlajših, so potrjevali težavnost plezanja po slapu, ki je bil najtežji do sedaj. Tik pod vrhom je napako naredil tudi dvakratni zmagovalec dosedanjih tekmovanj v lednem plezanju Janez Jeglič.
BOHINJ ’96 – Paralelno plezanje na izločanje je bilo za gledalce še posebej zanimivo. (Foto: Lojze Budkovič)
V finale se je uvrstilo osem najhitrejših iz predtekmovanja. Boljši čas je pomenil relativno lažjega nasprotnika v paralelnih izločilnih dvobojih vse do velikega finala. Najboljši plezalci so morali progo – spodnjo polovico slapu, v finalu preplezati kar šestkrat. V tekmi za prvo mesto je bil Kozjek boljši od Čara, tretje mesto je osvojil Mlinar pred Megličem. Tekmovanja v lednem plezanju za pokal Bohinja točkujemo ( 1. mesto 25 točk…). Petletno tekmovanje smo poimenovali Memorial Slavca Svetičiča. Vrstni red po štirih tekmah : 1. Kozjek 81,2. Jeglič 54,3. Čar 45,4. Debelak 42,5. Svetičič 40, 6. Meglič 39, 7. Ferjan 31 itd. Izvedbo tekmovanja in nagradni sklad so omogočili : Didakta, Tiskarna Žbogar, Atelje B&M, Akem d.o.o., AP Pečjak, GG Bled, Gorenjka Lesce, Lipa Ajdovščina, Anapurna, Montana.
MARTIN ŠOLAR
Slavje v Bariločah
Včeraj, če je šlo vse tako, kot so načrtovali, je bilo v daljni Argentini veliko planinsko slavje. Nad Bariločami (San Carlos de Bariloche, znan turistični kraj v Patagoniji, z izjemno aktivno slovensko kolonijo), pod Cerro Capilla, so odprli bivak Slovenia. Bilo je to v okviru proslav ob 45-letnici Slovenskega planinskega društva, ki se jih udeležuje tudi skupina planincev iz Slovenije. Ob izletu na Tronador in Catedral, je na programu še srečanje na Cerro Campanariu s kulturnim programom, v nedeljo pa Aljažev planinski večer v Buenos Airesu.
Kaj pomenijo slovenski planinci v Bariloški pokrajini, lepo ilustrira tudi podatek, da so lani kar dve cesti v smučarskem centru poimenovali po naših, po Francetu Jermanu in Davorinu Jerebu. O tem pričajo kažipoti, njih označitev je prikazala TV … O njihovi vlogi v argentinskem andinizmu, še posebej od sredine petdesetih pa tja do sedemdesetih let, pa smo tudi že večkrat pisali. SPD in njegovi člani pa so ob tem odigrali tudi izjemno kulturno poslanstvo.
FRANCI SAVENC
Hrvaški plezalni pokal
Skupni vrstni red po treh tekmah Hrvaškega plezalnega pokala 1995 je: moški: 1. Marko Rozman (Art Ročk Zagreb), 2. Boris Čujič (Art Ročk Zagreb), 3. Ivica Matkovič (Marulianus Split), ženske: 1. Irena Palošek (Marulianus Split), 2. Sandra Dekanič (AO Pula), 3. Senčica Hraščanec (Art Ročk Zagreb). Letos načrtujejo 8 tekem in tekmovanje Rock Master v Zagrebu.
(M. P.)
Slapovi na Jezerskem
Kombinacijo Spodnjega (6-, 140 m) in Zgornjega (5/5+, 50 m) Ledinskega slapuso 10. februarja preplezali Ines in Janez Skok ter Jože Kordiš in Peter Šubic (vsi PK Škofja Loka). Ines Skok je verjetno opravila prvo žensko ponovitev. V naših gorah ni veliko smeri, ki zahtevajo toliko plezanja v strmem ledu kot omenjena kombinacija. Isti štirje alpinisti so dva dni prej ponovili sosednji slap Vikijeva sveča (5).
Minja Gregorič (AO TAM) in Mateja Pate (AO Rašica) sta preplezali Gdinov graben (4+, 150 m).
Peter Subic je sam preplezal Teranovo smer v Dolgem hrbtu.
(M. P.)
Predavanje v Trbovljah
V sredo 28. februarja ob 18. uri bo v predavalnici Delavskega doma Trbovlje predavanje z naslovom Kalifornija – plezanje v steni El Capitana v Yosemitih. V njem bo Miha Praprotnik predstavil ponovitev ekstremno zahtevne tehnične smeri Sea of Dreams, ki sta jo lani jeseni opravila z Janezom Jegličem.
(M. P.)
Zjabca
Aleš Hladnik in Jože Makuc (oba AO Cerkno, Kavka Idrija) sta 11. 2. opravila prvo ponovitev slapu Zjabca (5,200 m) pod vasjo Na skali v Trenti.
17. februarja se je Makuc vrnil z Radom Lapanjem. V istem slapu sta preplezala novo smer Pustni ples (5+, 100 m, 4 h). Plezati sta začela v levem delu slapu. Po 50 metrih sta prečila desno, prekrižala Zjabco in izstopila po 50 metrov visoki sveči v skrajno desnem delu slapu.
(M. P.)
Sveča nad potjo
Tretjo ponovitev Sveče(5/5+, 30 m) nad potjo na Klemečo jamo sta 8. 2. opravila Viktor Mlinar in Marjeta Slapnik.
(M. P.)
Koritnica
Aljaž Anderle in Blaž Belhar sta ponovila Lukežev led (4 – 5), Benjamin Eržen in Silvo Mavri pa Levi slap pod Belo skalo (4-5,200 m).
(M. P.)
Trenta
Benjamin Eržen in Silvo Mavri (AO Cerkno) sta ponovila Julijano (4/4+, 160 m) v Trenti.
Jože Makuc je sporočil, da je 6. marca 1993 z Dragom Obidom ponovil Levi krak Zapotoškega slapu, ki je v najnovejšem vodniku označen kot še neponovljen. Po vzponu sta s soplezalcem oceno slapu malce znižala (na 6-, prej 6).
(M. P.)
Slapovi v Tamarju
Peter Šubic je sredi februarja preplezal vse slapove v Tamarju. Z Alešem Strojanom je plezal Desnega in Centralnega, z Alešem Kogojem sta ponovila Svečo in sestopila po Slapu nad votlino, s Francem Nagličem (57 let) pa je še enkrat preplezal Centralni slap.
Aljaž Anderle je soliral Slap nad votlino, Centralni slap in Desni slap.
Slap nad votlino so preplezali tudi Minja Gregorič, Matevž Kramar in Mateja Pate.
(M. P.)
Solo vzponi
Slap pod tunelom v Logarski dolini so solirali Aco Pepevnik, Tomaž Žerovnik, Rudi Podgoršek in Sašo Lekič. Pepevnik je soliral še štiri Ivovce in Sušico, Žerovnik dva Ivovca, Podgoršek pa dva Ivovca in Raztočnika. Jernej Gradnik je soliral Sušico.
(M. P.)
Južnoafriška in jugoslovanska
Vsem obljubam o omejitvah navkljub, združenih z podražitvami, bo v letošnjih spomladanski odpravi poskušalo samo iz Nepala na Everest kar 11 odprav (1993 jih je bilo celo 15). Osrednja posebnost je prva južnoafriška na to goro (eden od Južnoafričanov se je v preteklosti z najvišjo goro sveta sicer že poskusil, toda bil je član tuje, komercialne odprave). Odprava pod pokroviteljstvom predsednika Nelsona Mándele šteje pet članov. Posebnost pa je tudi “jugoslovanska odprava”, ki pa je dejansko črnogorska, še bolj natančno nikšička. Dve leti že “odhajajo”, toda šele letos so se prvič pojavila na uradnem seznamu, kar pomeni, da so plačali tudi že takso. Ostale odprave so iz Velike Britanije, Nepala, Nove Zelandije, Norveške, Švedske, Tajvana in Zdru-ženih držav; skupno 73 udeležencev. Za sedanji čas značilno je, da so se vse odločile kar za Klasično smer če Južno sedlo.
Konec marca naj bi šla na pot tudi naša odprava, ki pa se je odločila za vzpon iz Tibeta in – Davo Karničar ima trden namen, da (po lanskem z Anapurne) opravi tudi prvi smuk z najvišje gore sveta.
F.S.
Bili so tudi na Sangayu
Iz Ekvadorja se je vrnila skupina 28 planincev, ki so v organizaciji Komisije za mednarodno sodelovanje PZS in pod vodstvom Janeza Pretnarja in zdravnika Mihe Zajca opravili tudi številne zanimive pristope. Po prvih aklimatizacijskih turah se jih je 20 povzpelo na pettisočak Tungurahua. 21. januarja jih je bilo osem na najvišjem (Whymperjevem, 6310 m) vrhu Chimboraza, trije pa na sosednji Ventimilli (6270 m).
Po povratku iz porečja amazonkinega pritoka Napo so se razdelili v dve skupini. Glavnina je odpotovala na Galapaško otočje, osem pa v Alao pri Riobambi, pod še vedno delujoč ognjenik Sangay (6200 m). Čeprav je bil tamkajšnji narodni park ustanovljen že leta 1979, je vse še v povojih. Najeli so nosače in vodnika in že prvi dan so med osemurnim pohodom prekoračili 4066 m visoko sedlo. Drugi dan so hodili še uro dalj, hudo oviral pa jih je dež in ugrezali so se v blato. Zaključni vzpon, ki je trajal kar 14 ur, so opravili 31. januarja. Na vrhu (6200 m) so bili Anželj, Baloh, Kavar, Pretnar, Pšenica, Sijančeva in Tovšak. Vrh, ki je sestavljen iz treh kraterjev (aktivna sta dva), je zaradi dolgega dostopa redko obiskan. Prvič so bili na njem šele 1929, to pa je bil očitno prvi slovenski pristop.
Potem sta se skupini spet združili in se 9. februarja poskusili še s Cotopaxijem (5897 m). Zaradi obilice snega so si morali navezati dereze že pri koči (4800 m, navadno na ledeniku 400 m višje). In na višini 5700 m so se zaradi nevarnosti plazov morali obrniti.
F. S.