Razpis za alpinistično smučarsko odpravo na Šišo Pangmo
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije bo jeseni 1993 organizirala alpinistično smučarsko odpravo na Šiša Pangmo (8027 m). S smučanjem z vrha želi odprava doseči nov slovenski rekord, obenem pa bi bilo to prvo smučanje z vrha osemtisočaka. V odpravi bo predvidoma šest članov, vključno z vodjo in zdravnikom, sedmi član pa bo snemalec. Vodja odprave bo Matej Kranjc.
KOTG razpisuje natečaj za udeležbo na odpravi za štiri člane in snemalca. Kandidati morajo biti kategorizirani alpinisti in imeti doseženo višino vsaj 6500 metrov ali pa opravljen smuk z vsaj 6000 metrov, v prijavi pa naj navedejo še seznam desetih najboljših ekstremnih smuških spustov, seznam spustov v gorah nad 4000 m in seznam najboljših alpinističnih vzponov in smuških spustov v zadnjih treh letih. Prijavi je treba priložiti osebni list, ki ga izda domači odsek, in navesti dosedanje izkušnje s kamero. Kandidat za snemalca pa mora imeti izkušnje pri delu z alpinistično ah podobno tematiko, v prijavi pa naj popiše dosedanje gorniške izkušnje in priloži seznam tur oz. alpinističnih vzponov. Prijave je treba do 29. decembra letos poslati na KOTG, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana, s pripisom »Za Šiša Pangmo«.
Aleš Bjelčevič
Odlična predstava v Jaršah
Lukančičeva in Grom zmagala na četrti tekmi Pokala Slovenije v športnem plezanju – Podkomisija za to zvrst je najuspešnejšim podelila pokale in priznanja
LJUBLJANA — V soboto je bila v telovadnici osnovne šole Nove Jarše zadnja, četrta tekma starejših kategorij za Pokal republike Slovenije v športnem plezanju. Med sedmimi dekleti in 30 fanti sta bila v dobro pripravljenih smeteh najuspešnejša Metka Lukančič in Aljoša Grom. Oba sta finalno progo zmogla do vrha in navdušila množico gledalcev, zbranih pod atraktivno jarško steno.
Do potankosti preračunano stopnjevano težavnost v vseh smereh in popolna organizacija zadnje letošnje Športno-plezalne prireditve, ki so jo pripravili člani PD AO Lj. Matica, sta pripomogli k splošnemu uspehu sobotnega spektakla. Akrobatsko premagovanje problemov v eni najbolj previsnih umetnih sten pri nas, pa je bila paša za oči gledalcev. Največjega aplavza sta bila seveda deležna zmagovalca Metka Lukančič in Aljoša Grom, prvouvrščena v kvalifikacijski in finalni smeri. Letos najuspešnejša tekmovalca, ki sta si priborila tudi točke svetovnega pokala, sta dobitnika Pokala republike Slovenije ’92, v ženski absolutni kategoriji pa se Lukančičevi na prvem mestu pridružuje še Nevenka Osredkar, saj sta obe plezalki zbrali enako število točk pokala ter prvih in drugih mest.
Rezultati: ženske – 1. Lukančič (AO Trbovlje), 2. Osredkar (AO Kranj), 3. Čufar (AO Mojstrana), 4. Ortar (Soški AO), 5. Poček (ŠPO Radovljica); moški – 1. Grom (AO Vrhnika), 2. Mejovšek (AO Trbovlje), 3. Guček (AO Trbovlje), 4. Golob (AO Rašica), 5. Židan, 6. Leskošek, 7. Jamnikar (vsi AO Lj. Matica), 8. Kalan, 9. Zaplotnik L. (oba AO Kranj), 10. Novak (AO Žiri).Končni seštevek točkovanja za Pokal republike Slovenije ’92: ženske, absolutna konkurenca – 1.-2. Lukančič (AO Trbovlje) in Osredkar (AO Kranj) 80, 3. Poček (ŠPO Radovljica) 38. 4. Čufar (AO Mojstrana) 37, 5.-7. Škarja (AO Železničar), Hudolin (PK Škofja Loka) in Ortar (Soški AO) po 11; moški, absolutna konkurenca – 1. Grom (AO Vrhnika) 90, 2. Guček (AO Trbovlje) 50, 3. Mejovšek (AO Trbovlje) 46, 4. Golob (AO Rašica) 42, 5. Zaplotnik L. (AO Kranj) 34; mladinke: 1. Osredkar (AO Kranj), 2. Poček (ŠPO Radovljica), 3. Čufar (AO Mojstrana); mladinci: 1. Grom (AO Vrhnika) 2. Zaplotnik L. (AO Kranj), 3. Židan (AO Lj. Matica), 4. Novak (AO Žiri), 5. Perko (AO Kamnik), 6. Šanca (ŠPO Radovljica).
Nuša Romih
Velika ponudba planinskih edicij
Tisti, ki bi radi obdarovali prijatelja ali svojega bližnjega s »planinskim« darilom, imajo letos izbiro, kakršne še nismo imeli in bo v prihodnosti komajda še kdaj ponovljiva.
V bolj dekorativne namene je samo Planinska založba PZS pripravila kar dva stenska koledarja. Prvi, namenjen počastitvi 100-letnice pa je že razprodan. Ostane pa še t. i. alpinistični, z odličnimi posnetki gora, v kateri se je proslavil naš ekspedicionizem. Cena 560 SIT, za večje nakupe pa popust (do 30%).
Planinskih knjig, ki so na voljo, pa je kar preveč za podrobnejšo predstavitev. Omenim naj ob odlični fotomonografiji Alpske prisoje Franceta Steleta še pravkar izšle Gore Staneta Klemenca. Stoletje v gorah (več avtorjev) skriva med platnicami ob uspelih fotografijah še pomembna poglavja o naši planinski preteklosti. Nekaj starejša Na vrhovih sveta je tej po namenu — izšla je ob 100-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem — podobna, le da obravnava alpinizem in še posebej odpravarstvo. Tu je nadalje knjiga Vikija Grošlja Bela obzorja in komaj dobro natisnjeni Sneg na zeleni veji Igorja Špamperla ter Biseri pod snegom Dušana Jelinčiča. Kdor bo le malo pobrskal po knjižnih policah, pa bo našel še marsikaj zanimivega, še posebej številna strokovna dela: različne vodnike, zemljevide, priročnike in podobne akcije.
Zdaj pa k nekaterim delom še posebej …
Biseri pod snegom ali »Sagarmata ’90«
Dušan Jelinčič je že z diplomskim delom (na tržaški univerzi, kjer je 1982. diplomiral iz književnosti, filozofije in zgodovine) o petdesetih letih delovanja Slovenskega PD Trst dokazal, da jabolko ne pade daleč od drevesa; njegov oče Zorko, tudi soplezalec dr. Klementa Juga, je npr. obudil povojno delovanje SPD in ga vodil kar 20 let, dejaven odbornik pa je bil tudi brat Zlatko. Kot časnikar se je zaposlil pri Primorskem dnevniku, v katerem je 15 let vodil tudi tedensko planinsko rubriko. Sedaj je pri slovenskem uredništvu RAI, dopisuje pa tudi v slovenske dnevnike in revije.
Leta 1986 se je udeležil prve »prave« alpinistične odprave in se povzpel na 8051 m visoki Broad Peak. Bil je prvi iz dežele Furlanije-Julijske krajine, ki je stopil na kak osemtisočak, s knjižnim delom Zvezdnate noči (Trst 1990) pa se je zapisal tudi med najuspešnejše pisce slovenske planinske proze.
Sedaj je pred nami njegovo drugo tovrstno delo BISERI POD SNEGOM, ki je kot 36. knjiga zbirke Domače in tuje gore izšlo pri mariborski Založbi Obzorja. Je avtorjevo pričevanje o odpravi »Alpe-Jadran Sagarmata 1990«. »Spet je skrbno spremljal njen potek,« je zapisal v spremnem eseju urednik Frank Vogelnik, »in odbiral samo tisto, kar je resnično doživel in prečustvoval, povrhu pa je zmogel dovolj poguma za odkritosrčnost. Posebna vrednota je zaupnost, ki nam odpira globlji vpogled v odpravarski vsakdan, v veliko igro, ki se začenja ob prihodu v bazo in konča, ko se moštvo izvije iz ledenega objema gore.«
Alpske prisoje — najnovejše književno delo F. Steleta
France Stele, samostojni kulturni delavec, fotograf in oblikovalec pohištva (od leta 1979 je diplomirani inženir lesarstva) se je s fotografijo spoprijateljil leta 1968, pred devetimi leti pa, je izšla njegova prva knjiga — Grintovci. Po štirih letih je sledil Triglav, kot soavtor pa je izdal še Bodi svetloba. Leta 1990 je izdal kar štiri dela med njimi zanimiv vodnik 50 izbranih dvatisočakov, lani pa pet, kolikor jih načrtuje tudi za letos. Ob pa je uredil in izdal še Kraljestvo Zlatoroga (1989) in Sij gora (1990).
»Za svojo pot ne potrebuješ nič takega, kar ne premore najbolj ubog revež. Popotno palico lahko odrežeš v leskovem grmu. Lahko greš bos in se spotoma naješ borovnic in malin, lahko se odžejaš v potoku. Spiš pri pastirjih ali pod milim nebom, dihaš neskončne zaloge čistega zraka, greješ se na soncu ali ob ognju… Samo pojdi, kajti dovolj je bilo izgovorov in preveč pomladi je že odvzonilo mimo tebe!«
Kdo se ne bi odzval temu, ko ga dovolj vabijo že sami posnetki: od slapa Savice do morskih brežin – OD ALP DO MORJA je podnaslov – osnovni milje pa je vendarle naš čudoviti gorski svet. Spremnega teksta (avtor je seveda založnik, prav tako kot tudi vseh fotografij) je malo, kot je v foto-monografijah pač običaj, je pa dokaj oseben pa tudi privlačno napisan in ne manjkajo stvarni podpisi k fotografijam. Da bo knjiga enako kot domačinu dostopna tudi tujcu, pa so poskrbeli Stanko Kuhar in Margaret Davis (v angleščini) ter Valentin Klinar (nemščina).
Knjiga, je velikega formata s 164 stranmi, natisnjena na kvalitetnem umetniškem papirju, fotografije, ne-katere tudi dvostranske, pa so barvne, od prve do zadnje. Tiskarna »Jože Moškrič« – Ljubljana je dobro opravila svojo nalogo.
TV SLOVENIJA 1 20.35
GORE IN LJUDJE
Tudi v tokratni oddaji se še ne bomo sprehajali po naših gorah, pač pa bomo spremljali slovensko odpravo pri vzponu na Anapurno. Odpravo je skoraj 2 meseca spremljal tudi snemalec TVS Janez Hrovat (na sliki spodaj). Zaradi slabih okoliščin odprava žal ni dosegla vrha. V mednarodni alpinistični javnosti že odmeva velik uspeh naveze Štremfelj-Pezelj, ki sta prva priplezala na tibetantsko goro Menlungce.
Igor Škamperle – SNEG NA ZLATI VEJI
Roman o mladostniškem dozorevanju v tržaškem predmestju Sv. Ivan, v Postojni in Ljubljani. Brstenje ljubezni, predvsem pa dramatičen dialog z gorami s kamnitnimi stenami, zaradi česar je to obenem tudi roman o alpinizmu.
Franci Savenc
