Karo in Jeglič preplezala našo najtežjo tehnično smer
Dva dni v povsem previsni steni tik ob slovitem Razu klina – Jeglič enkrat tudi padel – Raztežaji podobni najbolj zahtevnim v Patagoniji
Silvo Karo in Janez Jeglič-Johan sta v steni Anič kuka v Paklenici iztisnila še eno smer, ki jo ocenjujejo doslej najtežjo tehnično smer pri nas. Težavnost v veliki rumeni previsni steni, tik ob znamenitem Razu klina, sta ocenila VI A2A3e. Pet ekstremno težavnih raztežajev sta na kratko imenovala Spomin, v mislih pa sta imela Patagonijo, oziroma odmevno vzhodno zajedo v Fizt Royu, ki bržda doslej še ni doživela ponovitve.
Silvo Karo, ki je narekoval tempo v steni, takole opisuje svojo najnovejšo prvenstveno smer: »Plezala sva dva dni. Prvi dan dva raztežaja, prvega decembra sva počivala, nato pa sva dan kasneje potegnila še tri sveže raztežaje. Izstopni dve dolžini vrvi iz smeri že predstavljata zaključek Raza klina. Morda bi smer izpeljala celo brez počitka, vendar pa sva na prvo primerno poličko za bivak naletela šele v tretjem raztežaju.«
RES POMEMBEN DOSEŽEK – Nova smer v Anič kuku (črtkano – del smeri Raza klina), na desni sliki pa Karo v prvem raztežaju nove smeri, na prvi sliki označenega s križcem. (Foto: Joco Balant).
Kje so bile največje težave?
»Stena je od tal pa do vrha previsna, poleg tega pa so možnosti za kline izredno slabi. V steni sva pustila približno 30 svedrovcev, zadnjih deset, ki sva jih zatolkla v dobri uri že ponoči, pa zagotovo tudi slabo drži. Klasični klini – specialčki, ki sva jih uporabljala, pa so bili taki, da si jih še pogledati ne bi upal. Izredno težaven je bil četrti raztežaj, kjer v zasiganih počeh skorajda ni bilo primerne razpoke – tudi za specialčke ne. Na tem mestu je Janez padel kakšnih pet metrov, odletelo pa je tudi nekaj svedrovcev, je pripovedoval Karo in še dodal, da sta bila dva raztežaja vsaj tako težavna tudi na Fitz Royu.
Kakšne načrte pa imate v naslednjem obdobju?
»Konec februarja sva z Johanom v ekspediciji na Jalung Kan. Seveda pa nameravam prej opraviti še nekaj zimskih vzponov, če bom zbral kaj denarja, morda tudi v Centralnih Alpah.«
Pravite, da ni dovolj denarja?
»Seveda je denar največji problem. Morda bi to še nekako rešili, ko bi v kategorizaciji stopil razred višje. Pa kaj, ko je naš sistem kategorizacije takšen, da velja več poletna šestica v Dedcu, kot Dolga nemška pozimi; bolje je iti po normalni poti na Pik Komunizma, kot se mučiti v Fitz Royju s prvenstveno. .«
Italijanski alpinisti so prav te dni poslali na Cerro Torre mini ekspedicijo. Po prihodu iz Patagonije ste obljubljali, da boste na to goro še stopili?
»Seveda si tega še kako želimo. Prihodnje leto bi se radi pridružili odpravi na Antarktiko in se ob tej priložnosti spoprijeti tudi z znamenitim Cerro Torrejem.«
Niko Slana
Paklenica med prazniki
Poleg prvenstvenega vzpona, ki sta ga opravila Janez Jeglič in Silvo Karo med Razom Klina in El Condor passa, je bilo opravljenih še nekaj dobrih vzponov. Vreme ni bilo najboljše.
Člani AO Železničar Zlatko Murtič, Mitja Praprotnik in Jernej Stritih o opravili prosto ponovitev Švicarske variante med Karabore in Domžalsko smerjo (VIII, 1. P), Praprotnik in Bojan Počkar pa sta opravila 1. PP Variante Kanjonske smeri v Čuku (ocena za PP VI. prej V, A 1). Prosto so ponovili še Zgrešeno, Karabore, Raz velikega kladiva in Šaleško.
Igor Kalan in Jože Povšnar sta opravila 3. PP Figure Veneris (VI + ), Filip Bertoncelj je z Matjažem Ivačičem prosto ponovil Union, oba pa še PP Karabore. Miha Kuhar pa je s soplezalko (vsi AO Kranj) prosto preplezal Karabore in Šaleško.
Beno Ravnik (AO Jesnice) in Iztok Tomazin (AO Tržič) sta preplezala Klin, Diagonalno zajedo (Tomazin prosto). Slovensko smer 29. novembra sta opravila 2. ponovitev in 1. PP Polmeseca. Za prosto ponovitev smeri, ki sta jo prva splezala Knez in Pečovnik, sta navedla oceno VI +, V Naslednji dan pa sta opravila še vzpon po Bukovi smeri. Tomazin je plezal prosto (VII-, 5. PP), čeprav je bilo precej mokro.
Rehberger je prosto ponovil Internacionalo
Leta 1980 sta dve navezi speljali elegantno smer, ki je kolikor toliko potekala po naravnih razčlembah. Imenovali so jo Internacionala. Bila je pravi izziv za prosto ponovitev, čeprav Osp zaradi ogromne previsnosti ni stena, ki bi nudila veliko možnosti za težko prosto plezanje. Doslej so bile v tej steni prosto preplezane štiri smeri, težave pa so bile od VII – do VII+. Zadnjega novembra pa je prosto ponovitev doživela še peta smer. Srečo Rehberger (AO Kranj) je z Nušo Romih (AO Tržič) opravil 1. PP Internacionale. Smer, v kateri je nekaj zelo lepih mest, je Rehberger že nekajkrat poskušal prosto preplezati, toda previs na koncu najtežjega raztežaja je bil vedno pretrd oreh. V celem raztežaju tudi ni mest za počivanje in bi se ob neuspehu moral vrniti nazaj na stojišče. Tokrat mu je uspelo. Najtežji je del pod veliko polkrožno streho, ocena je VIII+ , zmogel pa ga je v prvem poskusu. Plošča nad gredino, kjer je skala silno drobljiva, je VII + (slabo varovanje), previs pod izstopno prečnico je VII-, pa tudi precej ostalih mest je okoli VI stopnje.
Tomo Česen
V južni steni Jerebice
Edo Kozorog in Vid Preložnik sta zadnji dan novembra v 8 urah opravila prvenstveni vzpon v južni steni Jerebice. Smer poteka po značilni rampi levo od Sivega ideala. Imenovala sta jo Lubadarska (V, A 1, IV, 300 m, vsa na 400 m, 12 raztežajev). Zadnja dva raztežaja sta plezala že v temi, potem ju je čakal še 4 ure trajajoč sestop. Pravita, da je snega še zelo malo, pa tudi toplo je bilo (J stena), le zadnjih 200 m so bile zimske razmere.
Ali bomo sposobni sprejeti?
Jan Krch, popularni Honza, ki že nekaj let zapored k nam pripelje vsaj po eno selekcijo vrhunskih češkoslovaških alpinistov, je že napovedal prihod. Pridejo, okoli 5. januarja, z avtobusom, med 25 udeleženci pa bo nekaj svetovno znanih imen: Rakoncaj, zmagovalec K 2, Jiri Novak vodja odprave Daulagiri-84 in že uveljavljeni sodelavec evropskih alpinističnih revij, Jakeš, Silhan itd. Tisto, kar postavlja vse skupaj na še višjo raven, je dejstvo, da bodo s seboj pripeljali tudi posebno fotografsko razstavo in zbirko izbranih alpinističnih filmov za štiri ure projekcije. Napovedali so filme »Prva sedma« (razvojna pot desetletnega dečka v vrhunskega plezalca v peščenjaku), »Trenutki radosti« (Plezanje v Adršpachu) »K2« (film o italijansko-češkoslovaški odpravi na drugi največji vrh sveta), »Cona smrti« in »Lotse Šar« (oba o njihovem izrednem letošnjem vzponu prek J stene osemtisočaka Lotse Šara), »Kako je kdo padel« (plezanje v vzhodnonemški steni Hölenkand, smer KAKA, ki jo je plezal Rakoncaj) itd.
Škoda je, da je vse skupaj (z izjemo prihoda češkoslovaških alpinistov) še »pod vprašajem«. Komisija za alpinizem PZS je namreč ugotovila, da projekcije ni sposobna organizirati, enaka komisija sosednje Hrvaške pa že lani na podoben predlog raje sploh ni odgovorila, čeprav so češkoslovaški alpinisti še posebej predlagali Zagreb kot eno od mest projekcije.
OD TOD IN TAM
Vrnili so se iz Grčije
Sedem alpinistov AO Velebit se je od 24. novembra do 1. decembra mudilo v Grčiji, v znanem plezalskem področju Meteora. Vsi skupaj so preplezali okoli 35 različnih smeri. Imeli so star vodnik, tako da nekaterih novejših smeri niso mogli plezati. Sicer pa vse smeri potekajo logično, treba je najti samo vstopni klin. Opremljene so s stojiščnimi klini, za varovanje je veliko svedrovcev, pa tudi normalnih klinov je nekaj. Spusti po vrvi so urejeni. Sicer pa bo naslednje leto izšel novi vodnik za ta del. Srečali so se tudi z grškimi alpinisti, ki so jim pokazali video film o plezanju na te stolpe v Meteori. Vsega skupaj je v Grčiji le okoli 100 plezalcev, od katerih jih je le 20 sposobno plezati smeri nad V. stopnjo. Plezajo največ v Meteori, potem v stenah nad Patrasom na Peleponezu ter v stenah Astraha in Tymphi pri Janini.
Med pomembnejšimi vzponi so: smer Švicarski sir – Boris Čujič prosto s Kresom Bosnarom (VI+ , 2. JP in 1. JPP), Vzhodni raz v Doupiani (VI), Tallante v Pyramidenspitze (VI), Veliki kamin v Pixari (Boris Žilan solo, V-VI, A0, 200 m. 1. JP, 1. SP) in Severovzhodni raz v Heiliggeist Wächter (VI, V+).
D. Šefer: Planinarski zapisi
Planinsko društvo Biokovo (Dalmatinska 5, 58300 MAKARSKA) je izdalo knjigo doajena bosansko-hercegovskega alpinizma Draga Šeferja »Planinarski zapisi«. Za naročila več kot pet primerkov odobrijo 10 odst. popust, sicer pa bogato ilustrirana knjiga na 186 straneh stane 300 din. Naročiti jo je mogoče tudi s povzetjem.
Drago Šefer (76) je dobitnik znaka Alpinist s št. 1, prejel je vrsto visokih planinskih priznanj, opravil pa je številne prve vzpone v gorah Bosne in Hercegovine, zimske smučarske pohode itd. Knjiga je avtobiografska in zajema del avtorjevih beležk zgodovinskega pomena, pa tudi opise tur in srečanj s tovariši.
Filipovih dvesto tur
Tržičani so si za zadnje praznike izbrali kot cilj Osapsko steno kjer so Filip Bence in Željko Perko ter Jože Rozman in Luka Rožič preplezali Gobo in Tržaško smer. Filip, ki je že nekaj let zapored med rekorderji po številu opravljenih tur, je z zadnjo dosegel številko 201 in ga letos najbrž nihče ne bo presegel.
V Ospu
23. novembra sta Andrej Fink in Dare Juhant (AO Litija) opravila 1. P Štajerskega stebra (IV+, A 2). Naslednji dan sta ponovila Gobo, isto smer pa sta preplezala tudi Dare Božič in Edo Pavlič (prvi AO Mengeš, drugi AO Kamnik). Dan potem pa so Juhant, Fink, Božič in Tone Kralj (AO Mengeš) splezali še Medota.
Zapoznela novica
Iz Zadra so sporočili o dveh težkih prostih ponovitvah. Ivan Lukič je že 2. maja 1982 opravil prosto ponovitev po Velebitaški smeri (VII-, VI). To naj bi bila takrat 4. PP, danes ima ta znana smer v Anič kuku že veliko PP. Naslednji dan pa je isti plezalec opravil še 2. JPP Raza malega kladiva (VIII-, VII-, VI).
Delo na KOTG
Na razpis Komisije za odprave v tuja gorstva za brezdevizno izmenjavo Tien Šan – tabor Ala Arča, so do konca prejšnjega meseca prišle prijave štirih alpinističnih odsekov. Morda je še najboljša rešitev mešana odprava z najmanj polovico izkušenih vrhunskih alpinistov. Za Pamir 85 se ni prijavil nihče. Morda je razlog, da so v SZ dvignili cene za 100 dolarjev, pa tudi tečaj klirinškega dolarja je skoraj enak konvertibilnemu.
Tudi v organizaciji KOTG se obetajo spremembe, predvsem pa izboljšave. Do prihodnje skupščine PZS naj bi se alpinizem primerneje (bolje) organiziral. KOTG naj bi postala predvsem strokovno-delovni organ. Organizacija nasploh naj bi se spreminjala le vzporedno z organizacijo Komisije za alpinizem. Kljub vsemu ja kako izboljšavo vseeno treba narediti. Šibka točka KOTG je npr. neenako poznavanje posameznih gorstev. Dobro obvladamo nepalsko Himalajo, Kavkaz, Pamir, Hindukuš, delno Garhwal, Patagonijo, Aljasko, Grenland, slabo pa Ande, Karakorum, Kitajsko, Butan, Sikiin.
Tudi pravilnik o odpravah vse bolj kliče po spremembah. Sedanji je še iz leta 1974 in je tudi po izrazoslovju že zastarel. Veliko je odvečnih stvari, precej pa tudi manjka. Ponovno pa je treba opozoriti na nespremenljive okvire in pogoje alpinističnih odprav: za društvene in meddruštvene odprave – vodja registriran alpinist, članstvo mora sestavljati najmanj 50 odstotkov kategoriziranih alpinistov. Za republiške in zvezne odprave – vodja registriran alpinist, članstvo 75 odstotkov iz izbora Komisije za alpinizem. Za vse odprave pa velja še: organizator (pravna oseba), javno postavljen cilj, javni razpis za udeležbo (za društvene objave), javno ovrednotenje cilja in dosežka, predračun in obračun organizatorja po modelu KOTG (tabela, ki so jo 1983 prejeli vsi AO). Le na takšen način lahko preprečimo zlorabo pojma »alpinistična odprava«, ki bi se kdaj utegnila pojaviti.
Janez Bizjak in Vanja Matijevec sta naredila nekaj osnutkov znaka kvalitete za opremo. Znak naj bi od 1. 1. 1985 naprej podeljevali za kakovost opreme, preizkušeno na odpravah.
Začeti je tudi treba akcijo za stalno financiranje 2-3 inštruktorjev za šolo v Nepalu (Manang). Sicer se utegne zgoditi, da nas bodo tujci dobesedno izrinili. V okviru tega naj bi predlagali ime šole po Alešu Kunaverju, ki ima največje zasluge zanjo, ter označbo, da jo je postavila SFRJ kot pomoč Nepalu.
O vseh teh stvareh bodo razpravljali na seji KOTG, ki bo v četrtek, 13. t. m. ob 16. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije.
Planinska založba pri PZS vabi k sodelovanju
Ker je tudi zadnji koledar Planinske založbe pri PZS »Gore sveta«, ki bo v letu 1985 kar v 60.000 primerkih visel po naših in tujih stenah, dosegel izjemen odziv, je že v pripravi tudi podoben za leto 1986. Posebna skupina, ki jo vodi znani alpinist in fotograf Stane Klemenc, je že pričela zbirati gradivo. Tokrat so se odločili, da bo to le evropsko, toda od Svalbrda (Spitzbergov), do Grčije (npr. Meteroa). Vse, ki imajo primerne barvne diapozitive (format in odločilen) vabijo, da jih pošiljajo (ali sporoče) na naslov: Stane Klemenc, c/o Delo – Stik, Titova 35,61000 Ljubljana (tel. 319-25 5/ 27-10). Še posebej si žele posnetkov iz Norveških gora, Lofotov, Tater in peščenjaka, Pirenejskega polotoka, pa seveda tudi iz celotnih Alp.
Zbor primorskih alpinistov
Alpinisti združeni v alpinističnem odseku PD Vipava, vabijo na tradicionalni Zbor primorskih alpinistov, ki bo 14. decembra v njihovih društvenih prostorih. Razen pogovora o letošnji aktivnosti, načrtujejo, tudi ogled filmov in diapozitivov, v soboto in nedeljo pa naj bi vsi skupaj plezali v njihovi Turi.
Čeprav društvenih prostorov ni težko najti, bodo poskrbeli, da bo v petek zvečer – pričetek zbora bo ob 19. uri – označena pot z avtobusne postaje. Bolj oddaljenim pa svetujejo, da prinesejo s seboj poleg plezalne opreme tudi spalne vreče, saj vsi ne bodo imeli kje prespati. F.S.
Umik iz Kanjavca
1. decembra sta Marko Kogoj in Žarko Trušnovec vstopila v S steno Kanjavca. Levo od Ceklinove smeri (VJA, št. 67CT) sta preplezala varianto na Debeljakovo smerjo (IV, III, 450 m, 3 ure) po kateri sta potem tudi nadaljevala. Kljub temu, da v steni ni bilo snega in ledu (spodaj) sta okoli 300 m pod vrhom morala bivakirati. Ponoči se je otoplilo, začelo je deževati in morala sta se umakniti.
Skok v Verdon
Opravila sta ga Miran Gabršček (Akademski AO) in Jože Repina (AO Litija). V četrtek, 29. 11., sta V steni Pointe Soublime preplezala smer, ki je ni v vodniku 1983. Smeri je okoli 3 raztežaje, V+, Ao. Pod težkim delom sta našla klin z zanko. Sicer pa je bilo vreme lepo, vendar ponoči hladno – pod lediščem. Poročata, da drugih alpinistov ni bilo.
V Radovljici alpinistična šola
Radovljiški alpinisti sporočajo, da bodo v četrtek, 13. decembra ob 19. uri v prostorih alpinističnega odseka (radovljiška graščina, drugo nadstropje) pričeli alpinistično šolo. Vodja šole Peter Jug bo uvodno predavanje popestril z barvnimi diapozitivi.
Sporočajo tudi, da so med prazniki plezali v Paklenici. Preplezali so 22 vzponov težavnosti III do VI+. Blaž Jereb je z Alešem Ježkom preplezal Ljubljansko, z Andrejem Kokljem (Akademsko AO) je prosto ponovil Diagonalno zajedo, oba pa sta prosto preplezala Slovensko s Pips varianto (V1+).
Plezalni vodniki
Dolgo časa so bili naši alpinisti skoraj brez podatkov o poteku novejših smeri. V zadnjem času se je stanje s plezalnimi vodniki precej izboljšalo. Za naslednje leto se že pripravljajo novi vodniki, nekaj jih bo zajemalo zelo zanimiva področja (Martuljek, Tamar itd.). Trenutno ima Planinska založba pri PZS na voljo naslednje vodnike:
1. Plezalni vodnik Raduha, Peca in Uršlja gora – Savinjske Alpe in Karavanke, cena 300 din.
2. Plezalni vzponi Ravenska Kočna – Kamniške Alpe (Dolenc-Gabršček), cena 125 din.
3. Plezalni vodniček Logarska dolina – Matkov kot – Peči, Kamniške in Savinjske Alpe (Tone Golnar), cena 200 din.
4. Izbor plezalnih vzponov, Julijske Alpe (Tomo Česen), cena 150 din.
5. Plezalni vodniček Mangrtska dolina (Tine Mihelič), Julijske Alpe, cena 180 din.
6. Plezalni vodnik Zadnja Trenta – Julijske Alpe, cena 350 din.
7. Plezalni vodniček Sella, Dolomiti, skupina Sella (Tine Mihelič), cena 200 din.
8. Hoja in plezanje, cena 500 din.
Priznanje Planinske zveze Slovenije mariborski založbi Obzorja
Planinska zveza Slovenije je podelila založbi Obzorja v Mariboru častni zlati znak v priznanje za dolgoletno načrtno izdajanje planinske zbirke »Domače in tuje gore«. Častni zlati znak Planinske zveze Slovenije je danes izročil član njenega upravnega odbora mag. Tone Strojin glavnemu direktorju založbe Obzorja mag. Marjanu Žnidariču. V zbirki »Domače in tuje gore«, ki so jo od nastanka urejali pokojni Jože Košar, Herman Vogel in zdajšnji urednik Branko Avsenak, bo v kratkem izšla že 25. knjiga, Harrerjevo delo »Beli pajek«.
Franci Savenc
