Tudi Španci odnehali v Jugoslovanski smeri
Po sporočilu nepalskega ministrstva odprava dosegla višino 8500 m – Smrtna nesreča nosača
LJUBLJANA – Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da tudi španska odprava, ki je jeseni skušala ponoviti Jugoslovansko smer po zahodnem grebenu Everesta, ni bila uspešna. Dosegli so višino okoli 8500 m, eden od višinskih nosačev pa se je smrtno ponesrečil.
Tone Škarja, vodja jugoslovanske alpinistične odprave »Everest 79«, ki je edina doslej dosegla najvišji vrh sveta po tej smeri, je ob tem povedal: »Fantov mi je žal, ker si predstavljam, da so se trudili in vem tudi, da so bili dobri. Med pripravami smo jim pomagali z vsemi podatki in nasveti. Po drugi strani pa to daje tudi novo kvaliteto našemu dosegu. Kot vem, je naša smer ta čas eden najbolj zaželenih ciljev v Nepalu. Sedaj so nas povabili tudi že Bolgari, da jim pridemo osebno pojasniti vse, kar je mogoče, a so si šele med nedavno jubilejno skupščino IUAA, (bila je v Katmanduju), izborili dovoljenje, da lahko poskusijo ponoviti našo smer leta 1984.«
Zahodni greben Everesta je prva poskušala preplezati že mednarodna odprava leta 1971. Potem so pred našimi poskusili samo še Francozi, ki pa so doživeli hudo nesrečo še predno so izplezali na greben. Izkušenj torej skoraj ni bilo, zato so se uspehu naših vsi toliko bolj čudili.
Za jugoslovansko odpravo sta s ponovitvijo poskušali najprej dve angleški, nista pa uspeli. Ponovitev jugoslovanske smeri so imeli v načrtu tudi Novozelandci, potem so lani prišli še Japonci in tudi Katalonci.
Prav gotovo je smer ena najzahtevnejših v Himalaji. Prvo ključno mesto je namreč že kar na začetku in prek težke stene je potrebno na Lo La (6006 m) spraviti v kratkem času zelo veliko tovora. Odlično planiranje je potrebno potem vse do zadnjega višinskega tabora. Ta mora biti namreč pravočasno založen z vsem potrebnim. Potem pa mora biti pravi trenutek na voljo še naveza vrhunskih alpinistov s primerno zalogo energije. Če bo tudi uspela, pa je odvisno še od marsičesa, ne nazadnje tudi od psihične pripravljenosti. Že mnogi odlični alpinisti so namreč klonili tik pod vrhom.
FRANCI SAVENC
Prizadevajo si popestriti vzgojno delo
Člani alpinističnega odseka Kranj se tudi na sestankih ne dolgočasijo
KRANJ – Četrtkove sestanke v jesenskem, zimskem in pomladanskem obdobju skušajo v AO Kranj popestriti z vzgojno-izobraževalnimi predavanji. Teme so že spomladi izbrali z anketo. Tako so že spomladi poglobljeno predelali prvo pomoč, oktobra pa je prišla na vrsto fotografija, ki jo predstavlja Pavel Oman. Sledili bodo še pogovori o amaterskem filmu, alpinistični etiki, varstvu okolja, literaturi (planinskem leposlovju), zgodovini planinstva ter alpinizma in še marsikaj. Ta oblika dela, se je izkazala kot zelo zaželena in potrebna.
Vsak petek popoldan imajo tudi praktične vaje v okviru nadaljevalne AŠ, na katere prihajajo tudi člani AS Železniki. V prostih dneh konec meseca načrtujejo odhod v Paklenico, še pred začetkom zimske sezone pa bodo imeli dvodnevni zimski tečaj, spet tudi za člane AS Železniki. Zelo uspešno so se lotili plezanja tečajnikov in pripravnikov. Vsak drugi vikend sta dežurna dva alpinista, ki popeljeta tečajnike v gore, ture pa si izberejo sami glede na razmere. Redno imajo tudi treninge, in sicer vsak torek, sredo in četrtek popoldan.
Od četrtka do včeraj pa je AO Kranj prvič sodeloval tudi na smučarskem sejmu v prostorih kranjskega sejmišča.
Nov prispevek k rekordu stene Kogla
Trikotna stena nad Kamniško Bistrico je ena najbolj obiskanih pri nas
KRANJ – Jugovzhodna stena Kogla je sicer lepo vidna iz doline Kamniške Bistrice in mikaven cilj mnogim alpinistom je zlasti v spomladanskem in jesenskem (in celo zimskem) času, ko pa pogledaš čez njen rob – najvišje se dviga do višine 2094 m – pa komaj ugotoviš, kje naj bi bil vrh. Kar nekam izgubi se v Podih.
Stena Kogla je verjetno tudi rekorderka po številu vodničkov, ki so jih doslej izdali o smereh v njej. Vrste se od res »mini« vodnička, ki je velik vsega 7,5 x 10,5 cm, prek tistega, ki ga je Robert Gabršček sam natipkal za prijatelje, do odličnega dela Tineta Miheliča iz leta 1978. Sedaj je na voljo delo Toma Česna, po 100 din ga bo mogoče kupiti v ekonomatu PZS ali kar pri avtorju (Kranj, Pševska 6 a). Tudi ta je formata A 5 in razmnožen na fotokopirni stroj, vsebuje pa opise in sheme vseh doslej znanih smeri in variant, pa tudi večino podatkov o pomembnejših ponovitvah. Škoda le, da se »montaža« ni najbolj posrečila, gradivo je na levi, desna stran pa je prazna za razna dopolnila in osebne beležke. Sicer pa je plezalni vodniček prvenstveno namenjen članom AO Kranj in AS Železniki ter njihovim prijateljem.
FRANCI SAVENC
Za pripravo Alpinističnih razgledov
Komisija za alpinizem sklicuje danes ob 16. uri v prostorih PZS sestanek posvečen Alpinističnim razgledom. Njihov urednik France Malešič bi rad namreč razširil ekipo, zato vabi vse, ki bi bili voljni pomagati, pomenek pa bo tudi o konceptu. Znani so namreč predlogi, da bi AR izhajali kot del Planinskega vestnika. Gradiva ne manjka, zamisli pa tudi ne.
Kljub slabemu vremenu vzponi
Za predzadnji vikend smo dobili malo podatkov o vzponih. Nekateri pa kljub dežju niso počivali. Rok Kovač (Akademski AO) je v soboto sam preplezal Gobo v Osapski steni. Izpod stene je tekla prava reka in teklo je celo iz stene. Toda – tudi v Medotu je opazil osamljenega samohodca. Franček Knez (AO Impol) pa je soliral gor in dol po Mali Raduhi. Najprej je ponovil Levo od plošč in sestopil po Ploščah, potem pa je preplezal še Desno od plošč, ZZ, Originalno in Vetrne police. Lojze Cajzek (AO Celje) pa je s tovarišem preplezal Plošče. Bila je megla in močan dež.
Popravek novice o PP
Drugo prosto ponovitev »Diagonalke« v Paklenici sta opravila že Bogdan Biščak in Igor Mezgec, in sicer 25. aprila letos, so sporočili iz AO Postojna. Pomembno pri tem je tudi, da sta obenem edina, ki sta jo tako preplezala menjaje v vodstvu (Rok Zavratnik, ki je opravil 1. PP in Slabe, o katerem smo poročali pred tednom, sta plezala s tovarišem, ki ni plezal prosto). Ocenila sta jo s VI, plezala pa 4 ure.
Alpinistične šole
Tudi v Mengšu so začeli z alpinistično šolo. Vodi jo načelnik Miro Šuštaršič, imeli pa so celo že skupno turo v Repov kot. V sredo ob 19.30 bodo v društvenih prostorih na Kolodvorski 2 še sprejemali kandidate. Pripravljajo tudi zanimivo predavanje z diapozitivi, za praznike pa skupno turo v gore nad Kamniško Bistrico.
O prvi skupni turi poročajo tudi člani AO Črnuče. Opravili so jo 6. t. m. po grebenu Zeleniških špic. Sicer pa imajo vsak četrtek popoldan telovadbo, zvečer predavanje, vaje pa ob torkih na Turncu.
Iz Železnikov pa so se oglasili novi člani naše najmlajše AS, in sicer s pohvalo kranjskim alpinistom Česnu, Jamniku, Markiču, Andreju in Mariji Štremfelj ter Zaplotniku za izredno požrtvovalnost pri izvedbi skupne ture za njihovo AS. Na turi so vsi tečajniki (16) opravili po enega do dva vzpona, prva v življenju.
Še o Paklenici
Komisija za alpinizem PZS je sklenila, da bo poslala konec meseca v Paklenico dežurna reševalca z vso potrebno opremo, ker spet pričakujejo velik obisk naših alpinistov. Sploh bi morali biti reševalci tam kar vso jesen.
O številnih vzponih smo že poročali, dobili pa smo še nove podatke. Andrej Baščič in Silvo Kragelj (AO Litostroj) sta 7. t. m. v petih urah ponovila (verjetno 2. P) smer popularno imenovano »Dos servesas«. Dva dni kasneje sta ponovila (3. P) še Propeler v Aniča kuku in »Figure veneris« v isti steni, smer za katero ponavljalci sploh niso znani. Za konec pa sta (11. t. m.) preplezala še Vsiljivko (A 2/V, 6 h). To smer sta si zamislila desno od Propelerja in zgoraj, ko sta naletela na kline, sta se celo umaknila v sosednjo poč. Če ne več, mislita, da je nova smer prvenstvena vsaj 60-70%. V Paklenici sta plezala tudi Celjana Zdenka Golavšek in Frenk Horvat. 13. t. m. sta preplezata smer desno od Celjskega stebra v Malem Čuku, kjer sta našla sledove: zagozdo in na koncu drugega raztežaja klin z zanko.
Zadrege s pregledom nad opravljenimi alpinističnimi turami so torej tudi v Paklenici vedno večje.
Korošci so se odpovedali odpravi
Koroški alpinisti so se zaradi stabilizacije dokončno odpovedali načrtovani odpravi na Nanda Devi v indijski Himalaji. Sredstva, ki jih bodo zbrali s prodajo koledarjev (6300 izvodov, nekaj jih bo tudi v prosti prodaji po 150 din) pa bodo porabili v druge namene.
Razveseljiva je novica, da bo njihova raziskovalna naloga o razvoju alpinizma na Koroškem končana že do konca leta. Z vodnikom za ostenje Raduhe pa pravijo, da bo nekaj več težav. Vendar pa je potek starih smeri pojasnjen, znani so osnovni podatki o njih in podobno. Izmerili bi radi j predvsem še točne višine smeri, kar naj bi jim opravil urbanistični biro. Še največ težav pa si obetajo z risanjem shem, saj je v ostenju Raduhe kar okoli 90 smeri in variant.
Iz poročil AO
AO Celje: Lojze Cajzek in Smiljan Smodiš sta 6. t. m. ponovila Hunikino in Neznano v Vežici, dan kasneje pa še Mihovo.
AO Črnuče: Navezi Boris Benedičič – Marjan Kovač in Miha Klopčič -Tine Kristan sta v Koglu preplezali smer Srakar-Češnovar, Tomaž Gosar in Mišo Jugovič pa Spominsko z Virensovo.
AO Gorje: Franci Ferjan in Miha Žumer sta v Jezerskem Stogu ponovila Stogovo grapo ter Marinkino, Kamninsko in Jugoslovansko smer. Žumer je 3. t. m. z Borutom Kersnikom (AO Radovljica) preplezal v Veliki Mojstrovki smer Debelakove (zgoraj je bilo že veliko snega), dan kasneje pa sam smer Jesih-Potočnik v Debeli peči.
AO Trbovlje: Matevž Lenarčič je 12. t. m. sam preplezal smer Humar-Škarja v J steni Planjave, v Z steni pa Centralno.
AS Železniki: Stane Čufar in Tone Hiršenfelder sta preplezala Direktno varianto Dajnarske smeri (V+/III, 80 m) v Donerskem Koglu (Ratitovec). Jernej Hudolin je z Boštjanom Kekcem (AO Škofja Loka) preplezal Zupanovo in Rumeno zajedo, ki sta jo ponovila tudi Čufar in Miha Prevc.
Jubilej kranjske GRS
KRANJ, 21. novembra -Kranjski gorski reševalci so proslavili 35-letnico obstoja in ob tej priložnosti so prejeli tudi številna priznanja za uspešno delo. Postaja GRS v Kranju glede na številčnost in raznovrstnost svojega dela gotovo spada med največje in najuspešnejše pri nas. Šteje namreč 45 članov in 27 pripravnikov, v svojih vrstah ima reševalce iz prvega obdobja organiziranega gorskega reševanja pri nas, zelo uspešne alpiniste, zmagovalce Everesta, pa pilota in mehanike helikopterja, miličnike in druge.
Naj ob tem povemo, da so bili prav kranjski gorski reševalci pionirji helikopterskega reševanja v naših gorah (začeli so pred 16 leti). Pilot helikopterja Andrej Andolšek, mehanik Emil Stepančič in reševalec Emil Herlec so ob pomoči Republiškega sekretariata za notranje zadeve položili temelje helikopterskemu reševanju pri nas, sedaj pa je takšen način reševanja eden izmed najuspešnejših.
L. S.
Španci o našem vzponu
MADRID – Zadnja številka španskega trimesečnika Penalara objavlja med zanimivostmi tudi članek Toneta Škarje o vzponu na Everest. Štiri črno bele fotografije in celostranska risba gore s shemo smeri po zahodnem grebenu so zadosten dokaz, kako so uredniki ocenili ta dosežek.
Čo Oju pozimi?
KATMANDU – Čeprav je bil izmed najvišjih vrhov pozimi dosežen doslej le Mt. Everest, je šestčlanska odprava Reinholda Messnerja krenila na pot, da bi pozimi preplezala JV steno Čo Oja (8135 m). To steno so prvi preplezali Avstrijci leta 1978, letos 19. maja pa je v njej umrl znani zahodnonemški alpinist Rainhard Karl. Iz Varšave je prišla novica, da so sodelovanje dovolili tudi odličnemu poljskemu ekspedicionistu Wojczeku Kurtiki iz Krakova.
Snežni plazovi najbolj prete alpinistom na turnih smukih
Podkomisija za plazove pri mednarodni zvezi je zbrala statistične podatke o žrtvah snežnih plazov – Tudi letos opozorila o plazovih
LJUBLJANA – Morda je ta hip malce zgodaj pisati o snežnih plazovih, saj na naših smučiščih še ni snega in celo v visokih gorah ga je komaj za vzorec. Razmere pa se lahko v kratkem bistveno spremene in nas dobe nepripravljene, to pa je poleg snežnih pasti na strminah in v gorah eden poglavitnih razlogov, da nas nesreča sploh doleti.
Minilo je nekaj mesecev, kar smo naredili obračun o dogajanjih pri nas, pred mesecem dni pa je zasedala tudi mednarodna komisija za reševanje v gorah. Njena specializirana podkomisija za plazove je obdelala problematiko in naloge, zbrala pa je tudi statistične podatke, ki so tako zgovorni, da jih posredujemo najširši javnosti.
Statistični pregled otipljivo kaže, da je žetev plazov najhujša v Franciji, Avstriji, Italiji z Južno Tirolsko in Švici, kar spričo visokih gora, ki ostajajo zasnežene tudi čez poletje, a tudi zaradi velikega števila obiskovalcev, ni nič čudnega. Jugoslavija ponavadi ostaja po številu mrtvih v plazovih med državami, kjer je malo žrtev. Letos smo zabeležili zelo malo nesreč, enajsterica mrtvih je preminula pod ruševinami zgradbe blizu Peči, ko se je zrušil na kmetije plaz z gore Hajla. V Sloveniji je bila zanimiva nezgoda vaščanov v Srednji vasi pri Bohinju. Ko so se v božični noči vračali od polnočnice, je 16 ljudi bolj ali manj zasul snežni osip, ki se je utrgal s streh stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. Bile so poškodbe, k sreči pa nobene smrtne žrtve. Pa o domačih nesrečah kdaj drugič več.
Pogled na zbirno tabelo nesreč kaže, da so tokrat bili najbolj prizadeti alpinisti – turni smučarji (42,5%), ne preseneča tudi podatek o številnih smrtih smučarjev izven teptanih smučišč (20,3%), ki jim kot tretja največja skupina prizadetih slede alpinisti, ki so bili v gorah brez smuči (18,2%). Odstotek žrtev na organiziranih smučiščih je sicer majhen (1,4%), če gledamo na število; vendar nevzdržen, če pomislimo, da so plazovi gospodarili tam, kjer bi moralo biti absolutno varno. Pač posledica širjenja centrov zimskega športa v višje predele gora, kjer ni lahko biti kos naglo spremenljivim zahtevam in večjim objektivnim težavam.
Ob branju pregledne tabele se kaže zamisliti vsem, ki imajo pozimi opravka na zasneženih strminah; posebej pa bi morali paziti alpinisti – turni smučarji, ki so nekdaj očitno bolj poznali nevarnosti in se jim uspešno izmikali, seveda pa jih je bilo tudi manj.
Objava podatkov o beli smrti v snežnih plazovih naj bralcev ne plaši, temveč spodbudi k razmišljanju in previdnosti, k spoznavanju naravnih zakonitosti v zimskih gorah in upoštevanju znanih napotkov ter opozoril, ki jih bo tudi letos redno ob petkih objavljala služba snežnih plazov Hidrometeorološkega zavoda, po potrebi pa tudi posebej (061 982 ali 061 314-933). Podkomisija za plazove pri komisiji za GRS bo hvaležna za vse podatke o nesrečah zaradi plazov in v plazovih, ki bi doletele bralce ali bi ti zvedeli za nje, tudi če zaradi dogodka ne bo smrtnih žrtev ali večje škode.
PAVLE ŠEGULA
Od doživetij do pripovedk
Enajsta številka Planinskega vestnika prinaša pestro branje s številnih področij – Opisi pohodov in alpinistični vzponi
LJUBLJANA – Življenje v gorah je pestro in raznoliko, takšno pa je tudi življenje planinske organizacije. Vso to pisanost je težko prikazati in opisati na tridesetih listih, pa vendar je novembrski številki Planinskega vestnika to v dobršni meri uspelo. V letošnji enajsti številki planinskega glasila lahko najdete opise planinskih pohodov, alpinističnih doživetij, preberete lahko zanimive podatke o življenju v gorah pred 50, 100 in več leti. Našli boste tudi pripovedke, pesmi, prav gotovo bo pritegnil opis prvega poleta z zmajem s Triglava ali pa mogoče opis življenja v planinski mladinski delovni brigadi.
Enajsta številka začne z opisom samotnega novembrskega planinskega izleta z Jezerskega do Češke koče in nato na Grintovec. Kazimir Rapoša je na zahtevno planinsko turo odšel sam, brez zadostne tehnične opreme. Nevarnosti se je zavedel šele, ko se je moral spoprijeti s težavami, prvim novembrskim snegom, zakritimi potmi. Ohranil je prisebnost in po dolgem boju, ki mu je še večjo ostrino dajala osamljenost, je bil na sončnem vrhu nagrajen za trud.
Valentin Vider v tretjem nadaljevanju etnografskega zapisa življenja na gorski kmetiji opisuje nekatera kmečka opravila in razne običaje, ki so popestrili težke delovne dni in v kmečko življenje prinesli smeh, razvedrilo in sprostitev.
Franc Mulej je privlačno opisal svoja srečanja z znanim alpinistom petdesetih let Marjanom Prevcem. Opis prijetno predstavi voljo in zagnanost tega pogumnega plezalca in izrednega poznavalca samotnih grebenskih smeri.
Zbirka krajših švicarskih pripovedk o strahovih, ki jo je zbral Franček Vogelnik, je simpatična popestritev vsebine planinskega glasila, hkrati pa je prispevek tudi poziv k zbiranju podobnih zgodbic in pripovedk z naših gora.
Tudi zmajarstvo, ki dobiva med planinci in alpinisti vse več privržencev, se je tokrat prvič obsežneje predstavilo v Vestniku. Naš znani plezalec iz Tržiča Iztok Tomazin je zelo plastično prikazal vso napetost, upanje in negotovost pred poletom s Triglava.
31. julija letos je bila ob peti obletnici Kranjske koče na Ledinah pod Skuto slovesnost. Zapis, ki je nastal ob tej priložnosti prinaša citate iz govorov predsednika predsedstva CK ZK Slovenije Andreja Marinca, predsednika kranjskega PD Franca Ekarja in slavnostnega govornika Štefana Nemca. Strnili so vrsto podatkov in misli o pomenu koče na Ledinah in sploh planinstva.
Vinko Strgar je ob izletu slovenskih planincev na sredozemski otok Korziko prijetno in z občutkom opisal njihov obisk gore San Petro, ki je tragično povezana s čustvi in spomini slovenskega naroda. Med obiskom so se planinci pokloniti spominu na tragično preminule potnike Ineksovega letala.
S kritiko so krožili in težave, je zapisal France Vurnik, ki je zbral in povezal vrsto pesniških storitev naših planincev. Prispevek prav gotovo poživlja 11. številko PV, vendar bo marsikateremu bralcu žal, da France Vurnik večine pesmic ni objavil v celoti.
Z opisom življenja in dela planinske delovne brigade »Triglav 82« je Jasna Pšenica živahno povabila mlade planince, naj se prihodnje leto še v večjem številu prijavijo za delo v planinski brigadi.
Tudi tokrat PV zelo obširno poroča o številnih proslavah, dogodkih in akcijah v slovenskem planinstvu. Posebno pozornost pa zasluži rubrika Varstvo narave. Slike in izrezek iz časopisa Delo so zgovorni, spodbujajo pa k razmišljanju in tudi k akciji. Seveda v tem informativnem delu PV niso pozabljene tudi zanimivosti iz drugih držav.
MIRO ŠTEBE
