Glasilo za alpiniste prijetno presenetilo
Komisija za alpinizem si prizadeva za čim boljšo obveščenost naših plezalcev – Veliko zanimivega branja in informacij
LJUBLJANA – Čeprav je bila že nekaj časa govora o glasilu, ki da ga pripravlja komisija za alpinizem PZS, je prva številka, ki je bila delno razmnožena 30. oktobra, večino vendarle presenetila, in sicer prav prijetno.
Prva številka se prestavlja s perorisbo Janeza Marinčiča, Sfinga na ovitku in napis Alpinistični razgledi, glasilo KA PZS, št. 1, oktober 1979. Preprosto, toda lično. Nekoliko trša je tudi zadnja stran, na kateri je odtisnjena fotografija Rzenika z vrisanimi, devetimi smermi, skica Velike zajede, ki sta jo letos preplezala Knez in Smodiš in še risbi dveh novih modelov zatičev, kar se vse nanaša na vsebino, ki jo je 18 strani.
Vsekakor največ pozornosti zasluži članek Bojana Pollaka »V premislek«, s katerim zastavlja polemiko o plezalstvu (pa tudi skalolazenju) in alpinizmu. Kje je prava mera uporabe tehničnih sredstev, za koga je smisel samo v plezanju v »gneči« (skalnih bolvanih) in kaj je alpinizem (ne sme in ne more biti sam sebi namen!)? Bo članek vzbudil širšo in konstruktivno polemiko; upajmo, saj te v našem alpinizmu pa tudi planinstvu na splošno vselej primanjkuje. Nič manj pa niso pomembni tudi drugi sestavki: prvič objavljeni rezultati letošnjega smučarskega prvenstva (J. Bele), začetek enciklopedičnega pregleda »Veliki pionirji alpinizma« (B. Mlač) in opis Piz Badile istega avtorja, nekaj drobnih zanimivosti, povzetki iz tujih revij in še bi lahko naštevali, saj je vsega 18 strani in tipkane so zelo na drobno. Po svoje zanimiv je tudi odlomek »Iz navodil za slavne alpiniste in predavatelje«, povzet po knjigi Eda Deržaja. Ne le zato, ker bo mladim približal planinsko literarno preteklost, v njem bodo našli morda tudi kak namig o vedenju v sedanjosti.
Alpinistične razglede bodo brezplačno dobili vsi AO in AS, inštruktorji in GV ter nekateri drugi planinski delavci ter KA iz drugih republik. Prihodnje leto pa jih bodo morali (naročniki) najbrž tudi financirati, ne le oblikovati. Za tovrstno pomoč in nasvete so KA PZS priporoča tudi sedaj in obenem sporoča, da za sodelovanje ne bo honorarjev.
FRANCI SAVENC
O Everestu
LJUBLJANA – Tedenski spored RTV za soboto 10. t. m. ob 17.40 napoveduje televizijsko oddajo o Everestu ali Sagarmathi, kakor vrh imenujejo Nepalci. Ljubljanska televizija bo spet predvajala film, ki ga je pripravil Slavo Vajt.
Prva v smer
Naša alpinista Gladek in Perko na tekmovanju v hitrostnem plezanju na Poljskem
LJUBLJANA – Mednarodno tekmovanje v skalolazenju, ki so ga Poljaki letos pripravili v Juri, blizu Ojcowa in je veljalo tudi za njihovo državno prvenstvo, se je pričelo v petek, 26. oktobra zvečer, s slovesnim začetkom in žrebanjem štartnih številk.
Toda žreb je bil našima dvema plezalcema – Gladku in Perku nenaklonjen in sta morala pričeti kot prva, takoj za demonstracijo domače dvojke, čeprav je bila temperatura še pod ničlo. V smeri, ki je bila visoka 35 m in je vodila po zajedi ter počeh (trdna skala) z oceno V+ in V, pa sta kljub temu dosegla (6 minut in 52 sekund) osmo mesto med 15 nastopajočimi. Najbolje so bili pripravljeni Poljaki in sovjetska naveza Markelov – Romanovski, večkratna šampiona SSSR izpred nekaj let, sta se morala zato zadovoljiti z 2. mestom (čas 4,20). Za lažje razumevanje tekmovanja v »dombajski dvojki« pa so najbrž zanimivi še osnovni podatki. Prvi v navezi je bil varovan od zgoraj in ob obvezni menjavi na vmesnem stojišču sta morala plezalca vrv seveda prepeti. Sicer pa so plezali v glavnem z gvozdenjem in v oporni tehniki, uporabiti so morali 6 klinov in enega na stojišču, čas pa so sodniki odmerili ob znaku s trobljo, v katero je moral pihniti drugi v navezi, pripeta pa je bila na vrhu smeri.
Tekmovanje v individualnem plezanju je bilo v nedeljo po dveh smereh (30 m, V+) s kočljivimi prestopi in prečkami v gladkih ploščah ter navpičnimi počmi in previsi. Prav zato padcev ni manjkalo, toda minili so brez nezgod, saj so bili vsi varovani (z dvema vrvema) od zgoraj. Nesporno najboljša sta bila sovjetska plezalca, naša dva pa sta bila diskvalificirana. Perko je padel, potem ko je v prvi smeri dosegel zelo dober rezultat (deveti), Gladek pa prestopil.
Organizacija tekmovanja je bila odlična. Prijetno občinstvo, med katerimi je bila seveda večina alpinistov, pa je z velikim navdušenjem spremljala vse nastope in mnogo prispevala k športnemu razpoloženju.
F.S.
Južna stena Lhotseja
Prijav alpinistov, ki kandidirajo za našo novo veliko odpravo, katere cilj bo južna stena osemtisočaka Lhotseja (8503 m), je vsak dan več. Razveseljiva je tudi novica, ki jo je Aleš Kunaver prinesel iz Nepala – imamo prednost izbire roka. O tem, ali bi veljalo rezervirati obe naslednji spomladanski sezoni ali zaporedni – jesensko 1980 in spomladansko 1981 ali pa morda še o kaki drugi kombinaciji, pa bo komisija za odprave v tuja gorstva sklepala verjetno že ta teden. Upoštevati bo namreč treba, da za isto steno kandidirajo tudi Francozi, obenem pa, da je kar težko verjeti, da bi v tako težki steni uspel že drugi poskus (prvega so opravili Japonci). KOTG bo morala spregovoriti tudi o odpravi, ki naj bi v alpskem slogu poskušala preplezati J steno Dhaulagirija (8167 m).
Poročila že pripravljajo
Komisija za alpinizem PZS je na zadnjem sestanku sprejela sklep, da morajo vsi odseki (in AS) do konca meseca poslati poročila o delu za čas med 28. novembrom lani in 27. novembrom tega leta. V primeru, če poročila ne bodo pravočasna, KA PZS tudi ne bo razpravljala o predlogih za priznanja. Plezalna sezona je tako rekoč končana in večino poročil je že mogoče pripraviti (AO Nova Gorica ga je celo že poslal), številčne podatke o morebitnih poznejših vzponih pa ne bo težko dodati.
Komisija za alpinizem namerava letos podeljevati priznanja po naslednjih kriterijih: za vrhunske dosežke, če je alpinist (alpinistka) preplezal vsaj eno smer ovrednoteno s 300 (200) točkami ali pet smeri z nad 120 točkami. Obetavnim pripravnikom, če so opravili vsaj 25 (20) vzponov, alpinistom z največ enoletnim stažem pa, če so vsi njihovi vzponi »ocenjeni« vsaj z 400 (300) točkami. Za tiste, ki jih bodo alpinistični kolektivi predlagali za priznanje zaradi posebnih zaslug za delo v AO, pa je potrebna pismena obrazložitev. Hkrati lahko alpinistični kolektivi prijavijo (z vso potrebno dokumentacijo) tudi vse, za katere mislijo, da so v zadnjem obdobju dosegli pogoje za kategorizacijo. Poročila morajo poslati tudi vsi vodje odprav.
Vedno manj vzponov
Hladno vreme s snegom, ki je že nekajkrat pobelil vrhove in segel celo do nižin so s krajšimi dnevi poglavitni vzroki, zakaj je vzponov vse manj, vendar pa najbolj vztrajni še plezajo.
Akademski AO: Marko Klobčič in Lidija Pajnkirher sta 27. oktobra preplezala kombinacijo – spodaj Zupanovo, zgoraj pa Kamniškosmer v Koglu.
AO Celje: Franček Knez in Jože Zupan sta 27. oktobra ponovila Direktno smer v Kotovi špici. Zgoraj sta imela na skalah centimeter ivja, sneg pa je dva dni prej zapadel do gozdne meje.
AO Kamnik: V soboto 20. oktobra je Janko Plevel preplezal Desno smer v Dedcu, dan za tem pa je z bratoma Dušanom in Ladom Podbevškom preplezal novo smer (100 m, IV, A1) v Z steni Planjave, levo od Pripravniškega stebra. Janez Benkovič je istega dne preplezal smer Svetelove in Majsko, obe prav tako v Z steni Planjave.
AO Kozjak: V nedeljo 28. oktobra so Franci Gselman (Kranj), Boro Jerabek in Marjan Koren ponovili Centralno smer v Kuželjski stani. Ker je Jerabek sodeloval tudi pri prvenstvenem vzponu (1975), so hitro ugotovili, da je bila smer med tem že večkrat ponovljena. Tokrat pa so se uspeli izogniti nekaterim težjim mestom, tako da so jo ocenili: spodaj IV/III, zgoraj V, A1. Tone Golnar in Ivo Veberič sta 27. oktobra ponovila Lahovo smer v Vežici, teden dni pred tem pa je Golnar z Ljubom Novakom preplezal Modec – Režkovo smer v Ojstrici.
AO Ljubljana-matica: Stane Belak in Ida Vidmar ter Ničo Kregar – Boris Kofol so 27. oktobra ponovili malo plezano Direktno smer (IV, 500 m) v S steni Kukove špice. Razmere so imeli dobre, smer pa je zanimiva le v zgornjem delu, kjer je nekaj lepih vrvnih dolžin.
AO Nova Gorica: Ivan Rejc in Milan Velikonja sta 10. oktobra plezala v podaljšku grape, ki se pne od Garaž v Temenu (Rjavina). Smer je podobna Pomladanski grapi, ki jo je leta 1976 preplezal Janez Gradišar, ocenila pa sta jo s V/III-IV. 21. oktobra sta Rejc in Žarko Trušnovec (Kranj) preplezala Zajedov steni Pelca nad Klonicami, ki so jo prvi (1970) preplezali Jeromen, Rupar in Simonič.
AO Tržič: Filip Bence in Mirko Pogačar (Radovljica) sta 27. oktobra v dokaj slabih razmerah (megla, požled in mraz) ponovila Centralno smer v Velikem Draškem vrhu.
Sprejem v Akademski AO
Tradicionalni sprejem med alpiniste Akademskega AO bo letos 10. t. m. v koči PD Viator na planini Jezero nad Bohinjem. Računajo, da bo na izpite (praktični bodo v četrtek ob 15. uri, teoretični pa pred sprejemom) prišlo sedem pripravnikov. Na sprejem vabijo seveda tudi vse starejše člane.
Društvene prostore na Trgu osvoboditve 1 (soba 56) v Ljubljani so pravkar prebelili in temeljito očedili, v kratkem pa računajo, da bodo dobili tudi novo opremo. Letošnja alpinistična šola ki jo pripravljajo v začetku decembra, bo tako že v povsem prenovljenih prostorih. Prijave pa že sprejemajo, vsak četrtek od 19.30 dalje. Jutri ob 20. uri bodo pričeli tudi z vadbo v telovadnici OŠ Trnovo, v kratkem pa mislijo pripraviti tudi (enkrat tedensko) kondicijske priprave na prostem. Za prihodnje leto namreč spet pripravljajo odpravo v Ande.
Nova pot
Člani novogoriškega AO so 20. oktobra v sodelovanju s člani Soškega AO uredili in označili novo pot na Bavški Grintavec (2344 m). Pot se prične na planini Bukovec (1350 m), do katere se vzpnemo iz Bavšice. Nova pot se drži lovskih steza in se prek melišč vzpne na sedlo Kanja (2030 m), koder se priključi na že markirano in zavarovano pot.
Koledar naročajte po povzetju
Vodstvo odprave »Everest 79«, ki v sodelovanju s Planinsko založbo PZS zbira naročila za velik (stenski) barvni koledar z motivi, posnetimi na pobočjih najvišjega vrha sveta (izšel bo pri ljubljanski založbi Borec), sporoča: Koledar je potrebno naročiti pisno na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9 – 61000 Ljubljana, in sicer z izjavo, koliko jih naročate brez (138 din) in koliko z grafiko Franca Novinca in podpisi članov odprave (188 din). Naročila je potrebno poslati čim prej, ker jih bodo razpošiljali (decembra letos) po vrstnem redu naročil. In ne pozabite napisati točnega naslova! Koledarje bodo razpošiljali po povzetju.
Tragedija pod Anapurno I
Ameriško jesensko odpravo na Anapurno I (8078 m) so sklenili brez uspeha. Najprej so trije udeleženci umrli pod plazom. Toda tovariši so se odločili kljub temu nadaljevati, vendar pa jih je slabo vreme zavrnilo.
Poljaki prišli na Lhotse
Poljska alpinistična odprava pod vodstvom Adama Bilčevskega iz Katovic je bila uspešna. 7. oktobra letos sta se na vrh Lhotseja (8501 m) povzpela Siegmund Heinrich in Jerzi Kukučka, in sicer brez dodatnega kisika. Naslednji dan pa sta prišla na vrh še Andrej Czok in Janusz Skopek, ki pa sta uporabila kisikove aparate. Lhotse je tako peti osemtisočak, na katerega so se povzpeli Poljaki.
Heinrich (42) je znano ime poljskega alpinizma. Leta 1971 je bil na Kijangjang Kisu (7852 m), lani na srednjem vrhu Kangčendzenge (okoli 8500 m). 24. decembra 1974 pa je z Zavado v zimskem vzponu (!) dosegel 8250 m na vesinah Lhotseja.
Pozimi na Elbrusu
Da bi se kar najbolj pripravili na prihodnje naloge, so se madžarski alpinisti letos udeležili zimskega dela mednarodnega tabora »Kavkaz -79«. Iz hotela Čeget, kjer so bili udeleženci nastanjeni, se je (po dvodnevni aklimatizaciji na 4200 m) deseterica pod vodstvom dveh sovjetskih trenerjev odpravila proti najvišjemu vrhu. Toda zaradi težkih razmer se je le Laszlo Berzi povzpel na 5642 m visoki Zahodni Elbrus.
Planinska založba prvič na SKS
Na IV. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga bodo odprli danes ob 11. uri na GR, prvič razstavlja tudi Planinska založba PZS. Obiskovalcem bodo na vpogled vse edicije, ki so izšle v zadnjem času (vodniki, karte in vzgojna literatura) in teh ni prav malo, kvaliteta pa je po splošni oceni na zavidljivi ravni.
Inštruktorji na ravni trenerjev
V Zagrebu prvi del tečaja za inštruktorje v planinski organizaciji
LJUBLJANA – V Zagrebu je bil prvi del tečaja za inštruktorje alpinizma, speleologije, orientacije in vodnike. 25 udeležencev, ki so jih izbrali med najboljšimi, je v sodelovanju s 15 predavatelji praktično in teoretično obdelalo vse gradivo, ki je potrebno za vodenje šol in tečajev.
Drugi del tečaja se bo začel sredi tega meseca in bo zajel predvsem splošne predmete – psihologijo športa, fiziologijo treninga, športno medicino itd. Ob koncu pa bodo udeleženci imeli še izpite in vsi, ki jih bodo opravili, bodo dobili diplome fakultete za telesno kulturo v Zagrebu ter naziv inštruktorja, ki naj bi bil v rangu trenerja v drugih športih.
Vzgojo inštruktorjev ima enotno za vso Jugoslavijo urejeno le GRS. Že pred leti začeta sistematična vzgoja inštruktorjev alpinizma pa je za sedaj zaživela le v Sloveniji, čeprav tudi pri nas njihove diplome nimajo splošno veljavne uradne verifikacije.
F.S.
Izpiti za inštruktorje VN
Komisija za VN in GS PZS organizira izpite v soboto, 17. novembra ob 9. uri v prostorih PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana. Okvirna vprašanja iz posameznih tem so slušatelji že dobili na tečaju. Literatura je priročnik »Narava v gorskem svetu« (Planinska založba 1975). Pri izpitu ne bodo ocenjevali samo znanja, ampak tudi način podajanja snovi. Tako naj bi se novopečeni inštruktorji hitreje prilagodili bodočim predavateljskim nalogam.
Pomembno delo v gorah
Markacisti imajo svoje akcije v gorah pred in po končani sezoni
LJUBLJANA – Kdaj se spomnimo na markaciste? Bodimo kar odkriti, največkrat le tedaj, ko zaidemo, pa čeprav po svoji krivdi, če naletimo na strgano pletenico na težkem prehodu in v podobnih primerih. Ko pregledujejo in popravljajo poti, pa so kar nekam neopazni, saj ta dela največkrat opravijo že pred pričetkom ali pa po koncu sezone. Dela, ki ga ima kolektiv markacistov, pa ni malo. Iz poročila njihove sekcije pri PD Medvode je, denimo, razvidno, da so od januarja do marca pregledovali poti v Polhograjskih Dolomitih in pripravljali načrte za namestitev smerokazov. Aprila so jih že postavljali na poteh Slavkov dom, okoli Katarine, Grmade, Tošča in Goveljka. Maja so imeli kar tri akcije, spet okoli Katarine, Jakoba in Slavkovega doma. Junija pa že štiri – v Tamarju, na krožni poti Ločnica – Osovnik – Ločnica, pa spet v okolici Slavkovega doma in Katarine. Opravil jim nikoli ne zmanjka, kvečjemu več sodelavcev.