Alpinistične novice 41/1984

V Kranju alpinistična filma Prvi vzpon in Daulagiri

V okviru X. mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov bo sobotni večer o našem in tujem alpinizmu – Pogovor z gledalci

Jutri ob 20. uri se bo v kranjskem kinu Center začel X. mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki ga pripravlja Interfilm. Festival je izredno pomemben tudi za planince, saj je tako rekoč edina možnost za predstavitev tujih alpinističnih filmov.
Čeprav bo skoraj vsak dan tudi kak »planinsko« zanimiv film, sta edina alpinistična na sporedu istega dne – v soboto, 6. t. m. S filmom Prvi vzpon (First ascent) Tima Huntleya iz ZDA se bo začela projekcija ob 16. uri. Na 16-milimetrski trak (tudi video kase­te) je posneto za 12 minut barvnih slik o plezanju dveh deklet, ki se odločita preplezati 300 m visoko steno v Coloradu. Sledilo bo še pet filmov (Fair play – ČSSR, Dirke na ledu – Franci­ja, Gari Kasparov – ZSSR, Žoga »tan­go« – Pakistan in Zaklad Ras Muhammeda – Egipt) ali 80 minut pro­jekcij.
Da bo sobota resnično planinska, so prireditelji poskrbeli tudi za zapolni­tev presledka do večerne projekcije. Ob 18. uri bo v isti dvorani predaval Viki Grošelj o letošnji odpravi v Hi­malajo in vzponu na Manaslu (8163 m), ki sta ga po Tirolski smeri opravi­la z Stipetom Božičem.
Ob 20. uri bo še druga sobotna predstavitev filmov. Začeli bodo s če­škoslovaškim filmom Vedno znova (20 min), potem se bo predstavil naš Kasač (11) in Spomin na zlato (ČSSR), četrti in zadnji pa bo belgij­ski Daulagiri. Podnaslov je »Veliki izziv«, organizatorji so ga opremili s stavkom: Skupina 12 alpinistov sprej­me izziv – vzpon na Daulagiri. Film je dolg kar 52 minut, opisuje pa belgijsko Odpravo iz leta 1982. In gora je visoka 8167 m (v filmu 8172). Kar bi lahko dalo soboti v Kranju poseben mik, da se bo prenekateri alpinist odpovedal načrtovanemu od­hodu v gore, pa bo pogovor z gledalci po zadnji projekciji (torej okoli 21.30). Organizatorji načrtujejo po­govor o filmu, pa tudi alpinizmu na splošno, še posebej o našem, sloven­skem in jugoslovanskem. Računajo na prihod nekaterih najboljših pozna­valcev alpinizma, tako da bi bil večer podoben »okrogli mizi«.

V nedeljo, 7. t. m., pet minut po 20. uri na televizijskih ekra­nih bomo lahko spremljali prvi del »trodejanke« o dr. Juliusu Kugyju. Film je prvi koproduk­cijski med ljubljansko TV in ÖRF. Glavno vlogo ima znani avstrijski igralec Manfred Lukas- Luderer, režiser je bil Marjan Ciglič, scenarij sta pripravila Želj­ko Kozinc in Hellmut Andlics, kamero pa je vodil Rado Likon.
Prva epizoda ima naslov Scabiosa Trenta in govori o Kugyjevi mladosti, njegovem planinstvu in identiteti. Druga, ki bo na spo­redu teden dni kasneje, ima še bolj zveneč naslov – Royal Dar­jeeling, opisuje pa trgovski in meščanski svet Juliusa Kugyja, pa tudi začetek iredente in faši­zma. V tretjem (Kapitel DC) pa se bomo s Kugyjem sprehodili še skozi vojne grozote Soške fronte, da bi spoznali ves nesmisel boja za nadvlado.
Film o Kugyju bodo v Ljublja­ni prvič predstavili že 5. t. m. v Cankarjevem domu v okviru »avstrijskih dni«. Konec meseca ga bodo tisti, ki lahko spremljajo avstrijski 1. program, videli še enkrat, kdor pa bo zamudil vse te priložnosti, bo moral počakati na jugoslovansko projekcijo, ki jo na II. programu tudi že načrtu­jejo.

AJDOVSKA DEKLICA – Smer, ki so jo prek obraza Aj­dovske deklice preplezali Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez 12. avgusta. Je še brez po­novitve, znanih pa je že nekaj poskusov. (Risba: Matjaž Der­žaj, arhiv INDOK)

Še o filmih
Tisti, ki so sledili vsem projekcijam (bilo je 28 filmov, predvajali pa so jih skupno več kot deset ur, po četrtku in petku še v ponedeljek) 8 mm planin­skih filmov v prostorih Planinske zve­ze Slovenije trdijo, da bi poleg že omenjenih (povsem neuradnih) te­matskih skupin lahko omenili še trekinške, oziroma tiste, ki so prikazovali težje planinske ture v izven evropskih gorstvih ter Alpah. Sicer pa organiza­torji obljubljajo, da bodo čim prej pri­pravili projekcijo tudi za širšo javnost. Brez selekcije pa takrat najbrž ne bo šlo, celo v primeru, da bi trajal ta »mini« festival tri dni.

Koledar Gore sveta je že v prodaji
Planinska zveza Slovenija predstavlja številna pogor­ja – Dobiček za odprave
»Gore sveta«, koledar s katerim je predstavljeno nekaj pogorij (in življenje v njih), v katerih so že delovali naši alpinisti: Tirič Mir v Hindukušu, Aconcagua v Andih, Fitz Roy v Patagoniji, Nova Zelandija, Pamir, Grenland, v Nepalu Daulagiri, Anapurna, Gangapurna in naša šola v Manangu, v indijski Himalaji Gaurišankar, v sikimski pa Gengčendzenga, je že v prodaji. Velikost je 38×42 centimetrov, koledar ima naslov­nico s šestimi fotografijami ter 12 koledarskih listov, 30 odličnih barvnih fotografij, spremno bese­dilo v slovenskem in angleškem jeziku, zapakirano v polietilenski vrečki, vse za 250 din. Ob tej maloprodajni ceni (franco založ­nik) pa veljajo za večja naročila seveda posebni popusti in možno­sti natisa reklam. Pripomniti je potrebno še, da bodo sredstva zbrana s prodajo koledarja služila za finansiranje alpinistične odpra­ve »Jalung Kang 85« in subvencio­niranje Planinskega vestnika. Za naročilo po povzetju (260 din) je rok nekako teden dni, za večja z natisom reklam pa daljši. Za tiste, ki pridejo po koledar sami, je pro­daja ob ponedeljkih med 14. in 18. uro, od torka do petka pa med 8. in 12. uro.

OD TOD IN TAM

Slabo vreme
Tudi naše alpinistke niso imele sre­če z vremenom. Neuradni poskus, da bi se med seboj bolj spoznale in mor­da tudi domenile za kake skupne akci­je, je zaradi dežja uspel le delno. V Češki koči se jih je namreč zbralo le osem; dve sta že v petek pripotovali iz Splita, druge pa naslednji dan iz Ljub­ljane.

Tudi zimske ponovitve
Tomo Česen (AO Kranj), ki se v okviru INDOK službe posebej ukvarja s preglednicami pomembnejših tur, je pred dnevi oddal že tretjo. Za pregledom prostih ponovitev in solo vzponov je sedaj pripravil še zimske, ki naj bi bile objavljene v Alpinistič­nih razgledih še pred zimsko sezono. Enako velja tudi za pregled pomemb­nejših alpinističnih smukov, ki ga je – prav tako te dni – dokončal Andrej Zorčič (Akademski AO). Če tem šti­rim pregledom dodamo še seznam po­membnejših vzponov v zaledenelih slapovih, ki ga je pripravil Igor Mez­gec (objavljen naj bi bil v prvi nasled­nji številki AR), nam manjka v glav­nem le preglednica za ženske ponovitve.

O našem alpinizmu
V torek se je po daljšem času spet sestala komisija za alpinizem PZS. Potrdili so usmeritev, ki jo je predla­gal načelnik KOTG Tone Škarja. Od­prave Jalung Kang 85, zimska (85/86) na Antarktiko in ženska leta 1986 na Gjačung Kang, bodo prednostne akci­je z naj višjim kvalitetnim rangom. Zataknilo pa se je pri spremembi sek­cije za Jalung Kang in o njej naj bi ponovno razpravljala podkomisija za vrhunski alpinizem. (Upamo le, da se zaradi raznih formalnosti ne bo pre­več zavleklo, saj bi ekipa že morala začeti uresničevati načrte.) V razpravi se je ponovno utrnila ugotovitev, da je organiziranost našega alpinizma dobra. Ob tem pa – čeprav nekoliko kontradiktorno – da je pač taka, ka­kršno sedanja generacija zasluži. Pre­malo je društvenih delavcev in stro­kovnih kadrov za šolanje, kvaliteta posameznih alpinistov in navez pa je kar na primeri ravni.
Ugotovili so, da je prijav za izpite, s katerimi bi dobili nove gorske vodni­ke, še vedno premalo in bo zato po­daljšan prijavni rok. Za seminar, ki bo od 19. do 21. t. m. v Kamniški Bistri­ci, pa je menda več ali manj že vse pripravljeno. Vodil ga bo Jani Bele, o varovanju in tehničnih novostih bosta pogovor vodila Zvone Korenčan in Drago Metljak, France Malešič pa o prvi pomoči. Domenili so se, da bo našo KA na koordinacijskem sestan­ku v Sarajevu zastopal kar predsednik KKA Bojan Pollak, udeležil pa se ga bo še Korenčan, da bi demonstriral tehniške novosti. Iste dni (13. in 14. t. m.) bo namreč na Gorah zasedal Glavni odbor PZS, ki ima na dnev­nem redu tudi problematiko finansi­ranja alpinizma ter pravilnik sklada PZS za pomoč pri reševanju v evrop­skih gorah.

Konec sezone
Slabo vreme je, kakor kaže, preki­nilo poletno sezono, ki je bila letos zelo pisana in kvalitetna. Sredi mese­ca so komaj še kaj plezali. Iz Ajdovščine smo prejeli novico, da sta Dragin Herman in Damjan Bandelj pre­plezala Skalaško z redko ponavljano varianto Čez Sodčke. Njun tovariš Se­verin Leban pa je z Igorjem Badaličem (AO Nova Gorica) v nedeljo kljub dežju preplezal Italijansko smer. Člani AO Rašica, kar 14 jih je bilo, pa so pred tednom odpotovali v italijanske Zahodne Julijce. Toda sla­bo vreme jih je že v soboto pregnalo domov. Povedali so, da kočo Brunner popravljajo in preurejajo (cena pre­nočišča je 1000 Lit). Le Filip Bence (AO Tržič) je spet opravil vrsto solo vzponov. 23. preteklega meseca je kljub slabemu vremenu v Begunjščici preplezal Jancovo, Kozorogovo, Kamnolom, Encijan in Lenuhovo smer.

Najhitrejši himalajec
Novica o enodnevnem pristopu na Broad Peak (8047 m), oziro­ma o tem, da je Wielicki za 3.147 m višinske razlike v vzponu in še prav toliko v sestopu potreboval le 19.30 ure, je vzbudila različne komentarje. Še posebno, ker tega alpinista praktično nihče ne poz­na. Vendar pa ni brez zgodovine, le poljski alpinizem preslabo poz­namo.
Krzysztof Wielicki je bil rojen leta 1950, je poročen, oče treh otrok, izkazal pa se je že v števil­nih gorstvih. Ima več ekstremnih vzponov v Kavkazu, leta 1977 je vodil odpravo, ki je preplezala SV steno Shaura (7116 m) v Hindkušu. Leto dni kasneje je preplezal Z steno Pika Korženevske (7105 m) in se v vsega dveh dneh povzpel na Pik Komunizma (7.495 m). Leta 1979 je bil udeleženec prve­ga vzpona prek Z stene J vrha Anapurne (Mody Peak, 7219 m). In 17. februarja 1980 je bil prvi človek, ki se je pozimi povzpel na Mount Everest (8848 m), če na­štejemo le najpomembnejše mejnike v njegovi pestri alpinistični biografiji.

Pogovor ob polnoči
Tisti, ki so bili dovolj vztrajni (in so vedeli), so sredi noči med četrtkom in petkom lahko kar uro dolgo poslušali zanimiv pogovor o alpinističnem smu­čanju. Z Nikom Moletom, Markom Paternujem in Andrejem Zorčičem se je pogovarjala novinarka Alenka Ter­lep, manjkalo pa tudi ni prijetne glasbe.

Teze za sestanek KKA
Bojan Pollak, novi predsednik koordinacijske komisije za alpinizem pri PZ Jugoslavije, je za sestanek KKA, ki bo 13. in 14. t. m. v Sarajevu in okolici, pripravil nekaj izhodiščnih tez. Upoštevaje sedanje stanje pred­laga, naj bi pri nas sprejeli troje usme­ritev: v univerzalni (klasični) alpinizem, prosto-športno plezanje in ek­stremno smučanje. Druge specializa­cije (če jih lahko tako imenujemo, oziroma če imamo take specialiste), se lahko brez posebnih težav uvrstijo v eno izmed navedenih. Vprašanje je le, kako bodo to sprejeli zastopniki dru­gih republik, koder je alpinistov sora­zmerno malo in so redki, ki se potreb­nosti takega usmerjanja sploh zaveda­jo. Za našo republiko pa bo tudi šele prihodnost pokazala, kaj bi s takimi »diferenciacijami« pridobili, čeprav je res, da do specializacije že prihaja. (Za resnično vrhunske dosežke, še posebej v drugih dveh specialnostih, pa je ozka specializacija že tako rekoč nujnost.)
Bolj konkretne in sprejemljive bo­do ostale teze: priprave alpinističnega adresarja, izmenjave informacij, eno­ten nastop s kategorizacijo, vsaj obča­sna vrhunska vzgojna akcija za vso Jugoslavijo…

Začenjajo AŠ
September, še posebno oktober, to je čas, ko se začenjajo redne alpini­stične šole. Toda za zdaj so se oglasili le iz Sarajeva, koder so s tradicional­no SŠA začeli 26. septembra v prosto­rih PZ BiH. Udeleženci so morali pla­čati 1.500 din za kritje stroškov (za ta denar bodo med drugim tudi nezgo­dno zavarovani), tečajna oblika šole predvideva predvsem delo v gorah in prek vikendov.

Stena pod Češko kočo
Andrej (mlajši) in Luka Kočar sta letos poleti preplezala steno pod Če­ško kočo. Novo smer sta imenovala Drejcova, ocenila pa s IV-/III, 230 m (7 R). Dostop je enak kot pozimi za vzpon po »Vikijevi sveči«. Smer ima tudi že prvo ponovitev – ker drugim prvenstveni vzpon ni bil znan, jo je opravil lahko le eden od njih. Davo Karničar je Drejcovo smer preplezal 11. septembra. Izstop je le pet minut od Češke koče.

Očistili so domžalski vrtec
Domžalski alpinisti so v dveh zapo­rednih delovnih akcijah očistili svoje vadišče – vrtec ob Bistrici. Ker se je na skalah nabralo precej zemlje, jo bodo gasilci preprosto splaknili in ste­nice bodo primerne tudi za začetnike. Doslej so bile vse »smeri« s težavami V. in VI. stopnje. Za varnost pa so zabili tudi nekaj vrvi.
Domžalski alpinisti so si za letošnjo zimo zagotovili tudi telovadnico. Vsak četrtek po sestanku (nekako od 20.30 dalje) bodo trenirali v telovadnici OŠ Slavko Šlander. Z alpinistično šolo pa bodo začeli v četrtek 4. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih na Krakovski 26. Vodil jo bo Milan Jazbec, kandi­dati pa se bodo lahko vključili tudi med rednimi sestanki AO, ki so vsak četrtek med 19.30 in 20.30.

Na najvišji ravni
Člani kamniškega AO vabijo 14. t. m. na tradicionalno nogometno tek­mo, ki bo tudi letos na Korošici. Načr­tujejo, da bi se letos »na najvišji rav­ni« pomerili ekipi Kranjske in Štajer­ske ob 9. uri.

Lučka Bela, Robanov kot
Tone Golnar, član mariborskega AO Kozjak, ki prihaja na študij v Ljubljano, je pred dnevi končal s tipkanjem vodnička Lučka Bela in Ro­banov kot, ki pa bo vseboval tudi nekaj dodatnega gradiva o Logarski dolini. Kdaj bo izšel, je sedaj odvisno le od organizacije tiskanja. Novi vodniček bo imel 130 strani, zajel pa bo 155 smeri.

Še brez novic
Tudi udeleženci neuradne jesenske odprave v Yosemite (ZDA) niso nič bolj »komunikativni« kot večina na­ših alpinistov. Potrdili so le srečen prihod v New York in da so si uredili vse potrebno za kampiranje v yosemitskem parku. In da je bilo ob njiho­vem prihodu še zelo vroče (36°C).

Pripombe s terena
Čeprav je osnutek pravilnika o skladu PZS za pomoč pri reševanju v evropskih gorah že nekaj časa v raz­pravi, doslej iz AO ni bilo pripomb. Alpinistični odsek PD TAM je prvi, ki se je oglasil z izčrpnimi pripombami. Predvsem jih motijo premalo natanč­ne formulacije in na mestu je tudi vprašanje – na koliko mestih mora biti človek pravzaprav zavarovan? Izračunali so, da bi – če so pravilno razumeli posnetek – alpinist, ki gre na plezanje v Švico, samo za razne pre­mije moral plačati prek 5.000 din (več kot pol v devizah). Ob tem pa je peterica članov odprave »Čo Oju 85« plačala kompletno polico le 20.000 din. Ne gre zanemariti tudi njihove ugotovitve, da jim je žal, ker se niso mogli vključiti že v pripravo osnutka. Nesreča njihovega člana v pogorju Mt. Blanca jim je žal navrgla veliko izkušenj. Ob stroških reševanja z gore (francoski reševalci so zaračunali 1.780 Ffr) so morali še trikrat toliko plačati samo za prevoz umrlega v do­movino ter še 5800 Ffr t. i. pogrebnih stroškov (pred prevozom v domovino).

Komisija za vzgoja in izobraževanje PZS pripravlja ob­novitveni seminar za planinske vodni­ke, ki bo 13. in 14. t. m. na Zelenici. Namen seminarja je zagotoviti enot­nost dela, posredovali pa bodo tudi številne novosti in pomagali utrditi znanje, ki ga PLV morajo obvladati. Zbor se bo pričel v soboto ob 12.30 v Domu na Zelenici, do koder je pol­drugo uro hoda od Kompasovega ho­tela na Ljubelju.

Franci Savenc

V Logarski dolini so se zbrali zdravniki, ki pomagajo v gorah
30. septembra so v domu planincev v Logarski dolini zbrali slovenski zdravniki, ki sodelujejo z gorsko reševalno službo, oziroma se pogosteje srečujejo s poškodbami, povzročenimi v gorah. Seminar je pripravila gorska reševalna služba, udeležilo pa se ga je blizu 60 zdravnikov. Obravnavali so speci­fične poškodbe, nastale v gorah, pa tudi ukrepa­nje pri drugih pojavih, kakršne so podhladitve, toplotni udari in podobno. Število in obseg gor­skih nesreč je po posameznih območjih sicer ra­zlično. Z naraščanjem zanimanja za planinstvo pa se povečuje tudi tveganje, še zlasti zato, ker je med novopečenimi ljubitelji planin žal preveč raz­širjena navada, da se podajajo na pot neprimerno opremljeni in pomanjkljivo poučeni.

I. B.

Šija pod Košuto
Skupina mladih Tržičanov je v spremstvu izkušenih planincev prišla na greben Škrbine (1876 m), od koder je Josip Broz Tito pred 50 leti ilegalno odšel v sosednjo Avstri­jo. Občinska konferenca ZSMS Tržič je že sedmič pripravila pohod po Titovi poti. (Foto: Mirko Kunšič)