Visoka ocena za naše alpiniste
Švicarsko planinsko glasilo ocenjuje dosežke preteklega leta
Švicarsko planinsko glasilo Die Alpen je v drugi letošnji številki (izhaja četrtletno) objavilo »Himalajsko kroniko 1981« Trevorja Brahama. V njej piše, da je bil veliki dosežek preteklega leta vzpon Jugoslovanov v južni steni Lotseja. Temu dosežku ob bok pa postavlja vzpon naše trojke prek južne stene Daulagirija.
Kot enega izmed dveh najpomembnejših vzponov v indijski Himalaji omenja češkoslovaški vzpon prek SV stene Nanda Devi. Visoko pa je ocenil tudi njihovo dvojno odpravo na Kangčendzengo in Jannu. Kot izredno dejanje nadalje ocenjuje poljski vzpon prek J stene Anapurne in solo vzpon J. Kukuczke na Makalu.
Jože Nyka, urednik Taternika v bolgarskem tedniku Eho ob tem ugotavlja: Čeprav so imeli najštevilnejše odprave Japonci po dosežkih povsem izstopajo odprave vzhodnoevropskih držav. Lansko leto so se alpinisti iz socialističnih dežel v Himalaji izredno izkazali, bili so pobudniki zimskega alpinizma, izstopajo pa tudi kot pionirji plezanja najtežjih sten (tu ob Poljakih na prvem mestu omenja naše odprave). Solo vzpon Kukuczke pa primerja s podobnim Messnerjevim na Everest.
Že v steni nad Ospom
Obiski stene nad Ospom so vse pogostejši, saj so tamkajšnje smeri pripravne za vzdrževanje kondicije in izpopolnjevanje tehnike. Med novicami o vzponih omenjamo le eno Mitja Lo Duca in Darko Obid (Soški AO) sta 3. t. m. preplezala steno nad Babno v novi smeri, ki sta jo zaradi široke police na sredini imenovala Avtocesta.
Bivak pod Skuto
Pred tednom dni so člani AO Ljubljana-matica opravili še eno pomembno akcijo. Z blazinami iz penaste gume in odejami so namreč opremili bivak pod Skuto, tako da je v njem sedaj moč dokaj udobno prenočiti. Opozarjamo le, da kurjave v njem ni, da mora vsakdo prinesti s seboj kuhalnik in da je v sušnem obdobju težava tudi z vodo.
Ker je bivak odprtega tipa, bo red v njem odvisen seveda predvsem od obiskovalcev. Vsak naj pospravi za seboj, skrbno naj ga zapira in v njem raje kaj doda kot odnese! Vsi se moramo zavedati, da bo uporabnost bivaka odvisna od reda. Za njegovo gradnjo in opremo je bilo potrebno veliko odrekanja in denarja. Če pa bo kdo opazil kakršno koli napako, naj jo takoj sporoči upravljalcem: PD Ljubljana-matica, Miklošičeva 17, Ljubljana.
Nogomet na Korošici
AO Kamnik vabi alpiniste na nogometni preskus. 17. t. m dopoldan se bodo na ravnici ob Kocbekovem domu na Korošici srečale ekipe alpinističnih odsekov, obiskovalci pa bodo lahko sestavili tudi mešane ekipe.
V steni Migovca
Slavko Svetičič je 3. t. m. preplezal novo smer (Kita: V/IV+,140 m) v JV steni Migovca. Začel je na desni strani rumenih previsov levo od vstopa za Centralno smer, izstopil pa po kaminu v vpadnici vrha. Milan Černilogar pa je v tem času prvič opravil prečenje Škrbinske plošče (III).
Ski extrem Vezuv ’82
Od 25. septembra do 3. t. m. je trajala malo nenavadna »odprava« Ljubljančanov na Vezuv (1296 m). Osem smučarjev se je preskušalo na vulkanski kamnini (ne na snegu!) in dričali so celo v krater. O vsem so posneli veliko zanimivega gradiva (snemalec Rado Likon, režiser Boštjan Vrhovec, Studia Marketing in Viba film), njihova doživetja pa bomo lahko videli tudi na TV zaslonih.
Prvenstvena v Frdamanih policah
Lidija Painkiher (Akademski AO) in Igor Škamperle (AO Postojna) sta 30. septembra preplezala novo smer v Frdamanih policah. Imenovala sta jo nekoliko nenavadno – Azil izgubljenih duš, ocenila pa s VI-, A1/V, 400 m, 8 h. Poteka levo od Čebelice v območju rumenega odloma, ključno mesto je previsna poč (VI-, 6 m) ob rumeni strehi, najtežji tehnični raztežaj pa je nekako dve vrvni dolžini pod izstopom na raz, s katerega sta prečila v smer Jesih-Potočnik, po kateri sta sestopila.
V baznem taboru pod Kangurujem
Odprava zagrebških reševalcev, ki so jo v Nepalu registrirali kot »Yugoslav Kanguru expedition 82« je sedaj že v baznem taboru. V Katmandu so prispeli 16. septembra. Tri dni za tem se jim je pridružil oficir za zvezo, naslednji dan pa so prevzeli tudi dovoljenje za JV stran Kanguruja (7010 m), ki je še povsem neznana. 21. septembra je odprava odpotovala z avtobusom v Dumre, od tu pa so nadaljevali pot peš. Božič in Pivac naprej kot predhodnica, drugi pa v spremstvu 47 nosačev in štirih Šerp za njima. Čez deset dni že lahko pričakujemo odločilen poskus pristopa na vrh, 14. prihodnjega meseca pa naj bi se vrnili v domovino. Na Kanguru (ali Kang Furu) so se prvič povzpeli 3. julija 1955 Fritz Lobbicher, Heinz Steinmetz in Jürgen Wellenkamp (ZRN), pozneje pa sta bili, kakor kaže, uspešni le še dve japonski odpravi.
Nekaj ponovitev
Popolno evidenco alpinističnih tur je v naših razmerah skoraj nemogoče voditi, še posebno za ponovitev. Osnovni podatki pa so vendarle znani. Izbrali smo jih nekaj o solo ponovitvah. Nedavna Bencetova ponovitev Wissiakove v Steni je bila vsaj že osma. Manfreda jo je preplezal prvi (1977), za njim so se zvrstili Zaplotnik, Knez, A. Štremfelj in Pepevnik, že letos pa sta jo preplezala tudi Rok Kovač in Tomo Česen. Ponavljalcev Trikota v Dolgem hrbtu je manj. Prvi je bil Benkovič, teden dni za njim Zaplotnik, 29. septembra pa še Srečo Rehberger. Samo dan kasneje je Rehberger opravil še drugo solo ponovitev (za A. Štremfljem) smeri Šimenc-Škarja v isti steni. Varianta v Travniku je tudi doživela že drugo solo ponovitev. 29. preteklega meseca jo je (za Knezom) ponovil Nejc Zaplotnik.
Prekleta v Štajerski Rinki
Pred letom dni sta Alojz Cajzek (AO Celje) in Bojan Šprogar (AO Trbovlje) nehote preplezala varianto Rdeče zajede v Štajerski Rinki. 24. septembra pa sta Cajzek in Franček Knez varianto spremenila v samostojno smer, ki jo mirno lahko uvrstimo med težje v tej gori. Smer, ki sta ji dodala spodnji in zgornji del, poteka po precej krušljivi in strmi skali, toda preplezljiva je brez posebnih tehničnih pripomočkov. Imenovala sta jo Prekleta, ocenila pa s V-, plezala pa 9 ur. Dan kasneje sta ta dva plezalca preplezala še eno novo – Paradižnik v Križu. Ocena IV, 5h. Sestopila sta po Vzhodni smeri.
Pahljača tudi v Rogljici
Stane Belak (AO Matica) in Franček Knez (AO Impol) sta 29. septembra preplezala še eno novo smer, ki bo vredna ponovitve. Začela sta v vpadnici grape med Rakovo špico in Rogljico, čez previsen skok, nadaljevala pa v levi bok Rogljice. Višje zgoraj sta ubrala novo smer, imenovala sta jo Pahljača, poteka dva raztežaja po smeri posvečeni Riku Salbergerju, izstopi pa po počeh. Skupno 20 raztežajev, od tega kar osem z oceno V-VI. Plezala sta nekaj manj kot devet ur, skala pa je trdna, le dokaj strma je.
Posebej ponedeljkovo Delo
Že večkrat so nas bralci prosili, naj pojasnimo, ali je mogoče naročiti samo ponedeljkovo Delo, da bi si tako zagotovili redno prebiranje Alpinističnih novic. Še posebno sprašujejo alpinisti, ki služijo kadrovski rok, pa tudi alpinisti iz drugih republik.
Delo-šport, oziroma ponedeljkovo izdajo Dela, je mogoče naročiti posebej. Naročilo (s točnim naslovom na katerega želite prejemati list) pošljite na naročniški oddelek Dela, 61000 Ljubljana, Titova 35. Cena je 9 din za izvod, oziroma 36 din na mesec.
Iz poročil AO
AO Črna: Teodor Jelen in Milan Plesec sta 28. septembra v 8 urah opravila (verjetno) 3. P Koroške v Mali Raduhi (VI-, A 3).
AO Črnuče: Filip Štucin je septembra s Kuharjem ponovil Dibonovo v Špiku, z Urbančičem pa sta preplezala V steno Watzmanna, Kranjc in Kuhar pa sta v enem dnevu preplezala Zupanovo in Tržiško v Koglu, v sestopu pa še Virensovo.
AO Impol: Marjan Frešer in Dani Tič sta 25. septembra preplezala Zajedo v Turski gori, Mira Uršič in Zdenko Zorič (AO Kozjak) pa dan kasneje Iva Reye smer v Ojstrici.
AO Kamnik: Darko Božič in Marjan Kaker sta od 26. do 28. septembra preplezala osem smeri v steni Kleka, Janez Benkovič pa je 2. t. m. ponovil Raz Kalške gore.
AO Kozjak: Bračko-Rihter in naveza mladih Kokol-Vodolšek so v čudovitem vremenu več dni plezali v Paklenici. Med drugim so ponovili tudi Raz Klina, Raz za kladivce, Karabore itd.
AO Matica: Aleš Kunaver je s hčerko Vlasto 30. septembra preplezal smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Zoran Bešlin in Andreja Štaudohar sta 3. t. m. preplezala Zajedo Skute, Maja Dolenc z Debelakom, Ničo Kregar pa sam so tega dne ponovili smer Pibernik-Černivec v Štruci.
Obalni AO: Ines Božič in Peter Čižmek sta 29. septembra ponovila smer JLA v Šitah.
Sarajevska šola alpinizma
Letošnja alpinistična šola v Sarajevu s popularno kratico SŠA 82 se je začela 30. septembra, prijavilo pa se je 18 tečajnikov. Sorazmerno nizko število nekateri povezujejo z »visoko« vpisnino, ki je bila letos 600 din. Toda za program, ki je pripravljen, je ta znesek še vedno le simboličen. Predavanja in vaje bodo imeli ob vikendih na Romaniji ves ta mesec.
V Zagrebu je vodstvo PD Velebit pripravilo planinsko šolo za vse, ki žele varno v gore, pa še nimajo potrebnega znanja.
Alpinistične šole
Akademski AO: Letošnja šola se bo začela 21. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih na Trgu osvoboditve 1 (soba 56) v Ljubljani. Šolo bo vodil Bogdan Kladnik.
AO Črnuče: Vsi, ki se zanimajo za poglobljeno planinsko-alpinistično znanje, naj se zbero v četrtek ob 20. uri na zadnji postaji ljubljanske avtobusne proge št. 6. Sicer pa bo AŠ v prostorih KS Franc Ravbar, in to vsak četrtek ob 20. uri.
AO Nova Gorica: Uvodno predavanje (tudi o zgodovini planinstva) bo v četrtek 21. t. m. s pričetkom ob 19. uri v prostorih elektroenergetskega šolskega centra. Alpinistično šolo bo vodil Peter Podgornik.
AO Trbovlje: bo pričelo z AŠ drevi ob 19. uri v društvenih prostorih, Ulica 1. junija št. 10. Šola bo celoletna, s predavanji ob ponedeljkih, vajah v bližnjem Bobnu in s turami v gore. Vabijo tudi kandidate iz sosednjih krajev.
Spominski stenski koledar
Planinska zveza Slovenije pripravlja za 90-letnico zanimiv spominski stenski koledar za leto 1983. Poleg štiribarvnih gorskih motivov bo za vsak mesec natisnjen še posnetek iz zgodovine našega organiziranega planinstva z ustreznimi podatki. Velikost je 46×33 cm, koledar ima 12 listov (umetniški papir in ovitek, cena v prednaročilu pa je 150 din (v prodaji bo po 200 din). Pri naročilu 10-100 izvodov bo 10% popusta, za večja naročila pa je mogoč poseben dogovor. Prijave sprejema pisarna PZS na Dvrožakovi 9. v Ljubljani (tel. 312-553), dobavljati pa jih bodo začeli v začetku decembra.
Razstava ob 60-letnici
Drevi ob 18. uri bodo v dvorani nad kamniško kavarno Veronika odprli razstavo o razvoju gorske reševalne službe v Kamniku. Odprta bo do 18. t. m., 22. t. m. ob 18. uri pa bo v teh prostorih še slovesnost ob 60-letnici kamniške postaje GRS. Kratek kulturni program pripravljajo učenci, podelili pa bodo tudi priznanja in prikazali film o delu reševalcev.
OD TOD IN TAM
Številne odprave
Tudi v Karakorumu je letos izredno živahno. Razen poljske mednarodne ženske in avstrijske odprave, ki se je namenila na K2 po normalni smeri, so že 8. julija na Savojskem ledeniku postavili šotore Poljaki. Nedaleč od njih se je utaboril znani italijanski alpinist Renato Casarotta, ki se je namenil sam (na alpski način) prečiti vse vrhove osemtisočaka Broad Peaka (8047 m). Gašerbrum I in II oba prek 8000 m, pa sta cilj treh ali štirih odprav. Zelo veliko pa je tudi skupin trekerjev iz vseh koncev sveta.
Poljski alpinisti v Boliviji
Odprava šestih poljskih alpinistov, ki jo je vodil J. Dudala, je bila letos poleti v bolivijskih gorah. V skupini Condoriri (Cordillera Real) so se povzpeli na glavni vrh Condoririja (5646 m) po JZ steni in grebenu, bili so na Nevada Tarha (5250 m) in še na nekaterih, pa tudi na Huayna Potosi.
Tudi tokrat brez naših
Tudi ne letošnjem festivalu planinskega filma v tem prijetnem češkem kraju, ki slovi po peščenih stolpih, ni bilo naših zastopnikov. Priložnost pa je bila lepa, saj je mogoče sodelovati tudi z 8 mm filmi, pa še pričakovali so nas ter imeli rezerviran najugodnejši termin (za Everest in Lotse). Kot zanimivost velja omeniti, da je dobil prvo nagrado za 8 mm film Marko Šmid, gradivo zanj pa je posnel med prvim mednarodnim srečanjem alpinistov letos v Paklenici.
Smučal je z Gašerbruma
Francoz Silvan Saudan se je spet lotil »nemogočega«. Smučal je s Gašerbruma (Hidden Peak, 8035 m) in pri tem napravil okoli 3000 zavojev. Dvakrat se je komaj izognil neprostovoljni »vožnji« s snežnim plazom.
Katalog planinskih edicij
Hans-Dieter Greul iz Frankfurta, ki je bil doslej znan po občasnem informatorju Alpin International (le-ta je prinašal predvsem informacije iz Himalaje in Karakoruma) in pregledih planinskih knjig razstavljenih na tamkajšnjem vsakoletnem sejmu, bil pa je tudi častni sekretar indijskega himalajskega kluba, je sedaj »odprl« še posredovalnico planinskih edicij. Te dni je tudi že razposlal svoj prvi katalog. V devetih poglavjih je nanizal osnovne podatke za 255 edicij, pri čemer pa je tiste, ki obravnavajo Evropo, za sedaj še izpustil.
Prvi belgijski osemtisočak
Belgijski alpinistični klub je letos pripravil prvo odpravo na osemtisočak. Na Daulagiri (8172 m so se 5. maja po klasični smeri povzpeli Philip Kornelisen, Rudi van Snik in Šerpa Ang Rita).
Franci Savenc
Po slikovitih gorah sosednjih republik
Nova številka Planinskega vestnika nas povede na vrhove Velebita ter gorstva Bosne in Hercegovine – Zanimive stalne rubrike
Tudi oktobrska številka Planinskega vestnika popelje bralca na slikovite planinske poti po gorovjih drugih republik. Kar trije članki govorijo o potepanjih po vrhovih Velebita ter gorstvih Bosne in Hercegovine. Da pa ljubitelji domačih gora ne bi bili razočarani, so v PV tudi prispevki o slovenskem gorskem svetu. Zanimiva sta opisa vzpona na najvišji vrh Karavank Stol in o potepanjih po pohorskih vrhovih.
Uvodni prispevek je namenjen letošnjemu planinskemu prazniku, 14. dnevu Slovenskih planincev. Prispevek prinaša slavnostni govor sekretarja republiških sindikatov Zdravka Krvine na osrednji proslavi, ki je bila ob Tončkovem domu na Lisci.
Valent Vider nadaljuje opisovanje nekdanjega načina življenja na gorskih kmetijah nad Solčavo. Podrobno opisuje nekatera zimska in spomladanska kmečka dela.
Božo Jordan je napisal obširno poročilo o planinski turi po Velebitski planinski poti. Opis govori o številnih zanimivostih te mogočne gorske verige, zato bo koristil vsem, ki nameravajo obiskati to planinsko pot. Prispevek namreč opozarja tudi na nekatere težave, ki čakajo planince na Velebitski poti – predvsem gre za pomanjkljivosti pri opisih in označevanju poti.
Edo Torkar je zelo privlačno opisal svoje pohajkovanje po malo znanih planotah in vrhovih Visočice v Bosni. Takšnega potepanja, ko človeka ne omejuje ničesar in ko se lahko povsem preda lepotam še nedotaknjene narave, soncu, prijateljskim klepetom z domačini, si bo verjetno zaželel marsikak bralec.
Tudi Barbara Napotnik v svojem prispevku govori o obisku bosansko hercegovskih gora. Udeležila se je pohoda po borbeni poti Mostarskega bataljona med četrto in peto sovražno ofenzivo. Spominski pohod, med katerim so planinci iz vse Jugoslavije, obiskali legendarno Sutjesko, Neretvo, Tjentište in Jablanico ji je ostal v živem spominu.
Ivanka Korošec je zelo prijetno opisala, kako se je s svojo družino povzpela na Stol, goro, ki ji tudi v dolini vsak dan posveča pozornost. Tudi prispevek Stanka Sreša govori o družinskem izletu v gore. Stanko je svojo družinico popeljal v svet pohorskih gozdov. Ob očku in mamici je po planinskih poteh korakala tudi štiriletna Sabina.
Značke so skoraj nepogrešljivi spremljevalci planincev. Govorijo o njihovih vzponih na vrhove, obiskih planinskih postojank, o njihovi planinski strokovni usposobljenosti, včasih pa so značke pomenile planincem še precej več. Kot je zapisal Janez Švajcer, je nekoč, ob prelomu stoletja in še kasneje, znak Slovenskega planinskega društva, pripet na prsih, opozarjal na človeka, ki se ne sramuje slovenstva. Avtor zanimivega prispevka o naših starih planinskih značkah poziva, naj ne dopustimo, da bodo stare planinske značke ostale samo brezimni skromni in nepomembni drobci naše planinske preteklosti.
Drugi del PV, ki je razdeljen na stalne rubrike, spet prinaša kopico zanimivosti iz planinskega življenja doma in po svetu. Z veseljem lahko ugotavljamo, da je ta del planinskega glasila od številke do številke bolj pester, da so prispevki vse bolj aktualni in da se v njem oglaša vse več sodelavcev. Kot kaže, PV počasi, a vztrajno spreminja svoj koncept, se prilagaja sodobnejšim zahtevam in bolj zvesto sledi dogajanju v našem planinstvu. V Vestniku skoraj ni več članka, ki ne bi bil dopolnjen tudi s fotografijo ali z risbo. Te slike imajo precejšnjo dokumentacijsko vrednost, marsikatera pa vsebuje tudi umetniške vrednote.
Miro Štebe
