V pomonsunski Himalaji kar devetnajst uspešnih odprav
Nepal je v tem obdobju obiskalo 46 alpinističnih odprav, nekatere pa so krenile na Everest s kitajske strani – 19 žrtev
Pomonsunsko obdobje v Himalaji je bilo v letu 1983 v mnogih pogledih rekordno. Nepal je obiskalo 46 odprav, mnoge pa so poskušale osvojiti Everest tudi s kitajske strani. 19 odprav je bilo uspešnih, hkrati pa je 19 alpinistov izgubilo življenje. To je bila tudi sezona uspehov, v kateri je Pierre Beghin sam osvojil Kangčendzengo, Američani pa so preplezati zahodno steno Everesta.
Pregled odprav v Himalajo v pomonsunskem obdobju 1983
Arna Dablam, 6812 m: po S grebenu je bila uspešna švicarska odprava pod vodstvom Guida Baumana. Vrh je doseglo 9 članov odprave. Po J grebenu pa so bili uspešni francoski alpinisti pod vodstvom Raymonda Renauda. Vrh je doseglo 12 članov odprave.
Anapurna I 8091 m: S steno je po nizozemski smeri zmagala korejska odprava pod vodstvom Chang-yeul Ah. Dosegli so višino 6700 m. V J steni ni dosegla cilja jugoslovanska odprava pod vodstvom Andreja Štremflja. Dosegla je višino 6400 m. Iz SZ stebra so se umaknili Italijani pod vodstvom Giuseppeja Lafranconija. Dosežena višina 6250 m.
Anapurna II, 7937 m: Avstralska ekspedicija pod vodstvom Tim McCartiy-Shapeja se je vzpenjala po Z steni, četvorka pa je dosegla vrh. To je bil četrti uspešni naskok na goro. V S steni pa so Korejci dosegli višino 7300 m. Vodil jih je Sang-Mo Jung.
Anapurna III, 7555 m: v JZ steni so bili neuspešni Avstralci pod vodstvom Jonathana Chestra, dosegli pa so višino 7135 m. V JV stebru pa so bili neuspešni Angleži. Vodil jih je Nicola Kekus in dosegli so višino 6300 m.
Anapurna IV, 7525 m: v SZ grebenu je bila uspešna avstrijsko-švicarska odprava, ki jo je vodil Adi Weissensteiner. Štirje člani in šerpa so dosegli vrh.
Baruntse, 7129 m; po JV grebenu so zaman poskušali Francozi, ki so dosegli višino 6300 m. Vodil jih je Robert Mandin. Francozi niso imeli uspeha tudi v S steni, dosegli pa so S vrh 7057 m. Vodil jih je Frédéric Faure.
Čobuje, 6685 m: Avstrijci pod vodstvom Ernsta Gritznerja niso dosegli cilja v SV flanki, kjer so dosegli višino 6150. Dvojica je našla smrt v plazu.
Čo Oju, 8201 m: v J grebenu so bili neuspešni Italijani pod vodstvom Tonija Klingendrahta. Dosegli so 6500 m.
Čuren Himal, 7371 mi v JZ grebenu je odprava ZRN pod vodstvom Gustava Harderja dosegla 6850 m. Dva člana sta umrla pod snežnim plazom.
Dhaulagiri I, 8167 m: Japonci so pod vodstvom Tsuneo Hasega dosegli 7700 m, Francozi po vodstvom Y. A. Perreta pa 6020 m.
Dhaulagiri VI, 7268 m: v Z steni so bili uspešni Kanadčani pod vodstvom Alberta Sole. Na vrhu je bila četverica.
Everest, 8848 m: neuspeh Američanov po Z grebenu iz J strani. Dosegli so višino 8535 m, vodja pa je bil James Sano. Francozi so pod vodstvom Yannica Seigneura dosegli po Z grebenu iz severa višino 8200 m. Italijani so v S steni dosegli 7400 m, vodja Romolo Nottaris. Španci so bili pod vodstvom Conrada Blanca neuspešni v SV grebenu. Japonci so preplezali J steber z JV grebena. Dvojica je stopila na vrh. Američani so pre-plezali Z steno, sedem članov odprave, ki jo je vodil James Morrissey, pa je doseglo vrh.
Ganeš H, 7111 m: Poljaki so se pod vodstvom Janusza Majerja prebili v JZ steni do višine 6800 m. En član odprave se je smrtno ponesrečil.
Ganeš IV, 7052 m: Američani so bili neuspešni v JV grebenu, dosežena višina 6400 m, vodja Richard Ranson.
Gangapurna, 7455 m: po V grebenu so se povzpeli Američani pod vodstvom Charlesa Sinclaira na 5335 m. Jugoslovani so pod vodstvom Staneta Belaka preplezali S steno in SV greben.
Gaurišankar, 7134 m: Jugoslovani so pod vodstvom Slavka Cankarja preplezali J steno in dosegli J vrh 7010 m.
Glader Dome, 7193 m: v S steni so prišli Francozi do 6400 m, vodja pa je bil Bernard Muller. V JZ flanki so bili uspešni Avstrija pod vodstvom Rudija Mayerja. Trije člani in dve šerpi so se povzpeli na vrh.
Himalčuli, 7893 m: odstopiti je morala japonska odprava, dva alpinista pa sta se smrtno ponesrečila.
Himlung, 7126 m: po V grebenu se Japonci pod vodstvom Hirošija Minamija prvič povzpeli na ta vrh.
Kangčendzenga, 8586 m: kot prvi samohodec se je povzpel na ta vrh Pierre Beghin. Francosko odpravo po JZ steni je vodil Pierre Beghin. V S steni pa so bili uspešni Švicarji. Vodil jih je Denis Bertholet, dva člana pa sta dosegla vrh.
Kangtega, 6779 m: Američani so bili neuspešni v J steni, dosegli so višino 6250 m.
Kang Guru, 6981 m: Japonci so preplezali Z greben. Pet članov in dve šerpi so bili na vrhu.
Lang Tang Ri, 7205 m: po JZ grebenu so priplezali na vrh člani japonske odprave in tri šerpe.
Lotse, 8516 m: uspešna je bila japonska odprava, ki je preplezala Z steno.
Lotse Šar, 8400 m: na JV grebenu so dosegli Američani 7925 m. Vodja je bil Roger Marshall.
Makalu, 8463 m: po SZ flanki je japonska ekspedicija dosegla višino 6700 m. Avstralsko-novozelandska od-prava je dosegla po Z stebru višino 7600 m. Dvojica se je smrtno ponesrečila.
Makalu II, 7678 m: Francozi so pod vodstvom Frederica Faure preplezali Z steno, šest članov pa je doseglo vrh.
Manaslu, 8163 m: po V grebenu s severa so bili neuspešni Avstrija pod vodstvom Wilfrieda Studerja. Dosegli so višino 7400 m. V J steni pa je bila uspešna odprava ZRN pod vodstvom Guntherja Harterja. Prav tako so bili uspešni tudi Koreja.
Ngozumba Kang, 7743 m: v JV steni so Japonci dosegli višino 7730 m.
Nilgiri North, 7061 m: Avstralci so preplezali JV steno. Osmerica je dosegla vrh.
Numbur, 6957 m: Španci so dosegli po JZ grebenu višino 5900 m.
Nov vodniček za ostenje nad Vršičem
Prikaz alpinističnih tur v okolici Vršiča – 85 strani opisov skic in shem
LJUBLJANA – Odkar je pri Planinski založbi PZS leta 1970 izšel vodnik Plezalni vzponi – Vzhodne Julijske Alpe, se je alpinistično poznavanje sveta okoli Vršiča močno izboljšalo. Preplezane so bile številne nove smeri in odkriti tudi nekateri podatki, ki so bili avtorjem vodnika še neznani. Precej pa se je spremenil tudi odnos do »raziskovanja nekoristnega sveta«.
Vse to je sedaj v alpinističnem vodničku VRŠIČ zajel in prikazal Niko Novak, član AO Rašica. Delo, ki je nastalo na osnovi arhiva INDOK službe PZS, raziskovanj avtorja, ki se je specializiral na levi del področja in materialov, ki jih je pripravil Andrej Božič v sodelovanju z Matjažem Deržajem, prav tako članom AO Rašica, seveda ni popolno ali pa brez napak. V uvodu je zato tudi poziv: sporočajte vse, za kar menite, da bi morali upoštevati pri naslednjih izdajah. Tudi podatke o nezabeleženih (važnejših) ponovitvah, še posebej pa seveda korekture in do-polnitve.
Vodniček je formata A5 in ima na 85 straneh poleg opisov vseh doslej registriranih alpinističnih tur – torej ne le plezalne vzpone – še skice sten in sheme večine pomembnejših smeri. Izšel je v nakladi 600 izvodov, večja naročila je mogoče poslati kar avtorju (Niko Novak, Zakrajškova 18, 61117 DRAVLJE), v prodaji pa bo seveda tudi v ekonomatu PZS in upajmo tudi po odsekih in sekcijah.
FRANCI SAVENC
Spremembe višin vrhov
KATMANDU – Nepalska vlada je v novembru leta 1982 začela s popolno revizijo višin, imen in lokacij visokih vrhov v Nepalu. Od 122 vrhov, ki so odprti za tuje ekspedicije, so 72. pripisali nove višine, položaji (koordi-nate) vrhov v SZ delu Nepala pa so malo premaknjeni. Spremembe višin so majhne, razen pri vrhu Bobaye v vzhodnem Napelu, ki so ga povišali za celih 612 m. Tako je južni vrh Anapurne višji za 48 m, Manaslu za 7 m, Cho Oju za 48 m, Lhotse za 5 m. Znižala pa se je višina Arna Dablama za 50 m in Kangchenjunge za 12 m. Everest je zaradi naravne rasti v desetletjih »zrasel« za 12 cm.
ALPINISTIČNE NOVICE
Odprava PD Planja odpotovala v Afriko
Pretekli petek se je odpravila na pot odprava novo ustanovljenega PD Planja, ki jo sestavljajo Damjan Borštnar – tehnični vodja odprave, Aleš Cvahte, Brane Cvelbar, Maja Dolenc, Kristjana Fatur, Ničo Kregar – vodja vzpona na Kilimandžaro, Igor Lenartič, Mišo Stanišič, Božidar Šinkovec, Blaž Telban – snemalec in Iztok Tomazin, ki je zdravnik odprave.
Poglavitna cilja odprave sta polet z zmajem z vrha in vzpon na vrh, za alpiniste pa še nekaj smeri v Mawenziju. Poletov z vrha je bilo do sedaj opravljenih že več, bilo pa je že več nesreč posebej na štartu, ki je izredno zahteven zaradi neugodnega terena in pa redkega zraka, nevarna pa je tudi vsakodnevna megla. Denar za odpravo so člani prispevali sami, del pa so dobili od različnih delovnih organizacij. Odprava se bo vrnila 14. feb. za televizijo pa bodo posneli film o odpravi in o poletu.
Kranjčani v Tamarju
Tomo Česen in Andrej Štremfelj sta preplezala slap med votlino v Tamarju (80°/60°-65°). 14. januarja sta isti slap ponovila Igor Kalan in Jože Povšnar, 11. januarja, pa sta Tomo Česen in Andrej Štremfelj ponovila desni slap v Tamarju, 13. januarja pa še slap v Golinovem grabnu v dolini Kokre (85°/40°-60°). Hkrati pa tudi sporočajo, da so na občnem zboru izvolili novo vodstvo odseka: za načelnika so izbrali Andreja Štremflja, njegov namestnik je Tomo Česen, tajnik odseka je Jana Vidic, gospodar Uroš Herlec in vodja AŠ Peter Markič.
Varianta S raza v M. Mojstrovki
Jeseniška naveza Beno Ravnik in Matjaž Ravhekar je 21. januarja, preplezala Varianto S raza v M. Mojstrovki (IV+, 200 m). Razmere v steni sta imela slabe. Verjetno je bila to 1. ZP, 14. januarja pa so imeli skupno turo na Vrtačo, kjer je 8 udeležencev preplezalo JV greben, sestopili pa so po SV grapi Vrtače.
Lucifer
Sandi Marinčič in Tomaž Skodlar (AAO), Igor Škamperle (AO Postojna in Ema Pančur (AO Tržič) so v 22. januarja preplezali slap Lucifer v Martuljku. Razmere niso bile najboljše. 14. jan., pa sta ga preplezala tudi Zvone Peterlin in Pavle Logonder iz Škofjeloškega AO. Naveza iz istega AO Marija Oblak in Irma Frelih pa sta ponovili Meniskusov žleb in prečenje Robičja. 20. januarja pa je naveza Kranjc, Bjelčevič in Marinčič preplezala slap pod Hudičevim žlebom (85°/70°-60°, 100 m).
Člani PD Velebit na meji Patagonije
O odpravi zagrebškega PD Velebit je še vedno bolj malo znanega. Vemo, da jo je vodil Neven Fantov, v njej pa so bili še Antun Filipčič, Djuro Sekelj in Branko Šeparovič, medtem ko se jim je Daniel Burič pridružil šele v Čilu, kjer je zaposlen kot smučarski učitelj. Iz Punta Arenas so jih z ladjo prepeljali v zaliv Baia Brooks pod Cordillero Darwin, potem pa so ostali sami. Toda vreme jim ni bilo naklonjeno, ledenik Garibaldi, po katerem so načrtovali prodor globlje na celino, se je premikal s hitrostjo dva metra na dan in je bil prenevaren… Burič, Sekelj in Šeparovič pa so kljub temu uresničili vsaj del ciljev: raziskali so sedem vrhov grebena, na najvišje pa niso mogli, kar tri dni so bili zameteni na višini 1500 m. Raziskani del grebena so poimenovali, ime Velebit pa tudi prijavili Inštitutu za Patagonijo. Potem, ko so na samotni obali proslavili tudi novo leto, jih je ladja 4. t.m. spet odpeljala na Ognjeno zemljo, kjer so jih pričakali tudi številni naši izseljenci. F.S.
Sporočilo iz AO Kamnik
Tokrat iz AO Kamnik poročajo le o plezanju v Osapski steni, oglašajo pa se tudi s popravkom: Berčič in Pollak 14. t.m. namreč nista plezala Severne grape, temveč Domžalsko, sestopila pa sta po Bosovi. 18. t.m. sta navezi Kaker-Nadvešnik in Božič-Prezelj preplezali Italijansko smer in Avtocesto v Osapski steni. Naslednji dan sta Nadvešnik in Prezelj preplezala še Muho in Medota v sestopu.
Boris Osolnik in Igor Jamnikar (prvi AAO, drugi AO Lj. Matica) sta opravila drugo ponovitev Nove italijanske smeri v Ospu.
V Peru tudi treking
Ker je objava o možnosti, da bi izvedli skupni odhod v Peru, vzbudila precej zanimanja – zelo verjetno se bosta pridružili tudi dve hrvatski alpinistični odpravi – dodajmo še nekaj podrobnosti. Odhod v Peru naj bi bil okoli 25. maja, popotovanje pa naj bi v celoti trajalo pet do šest tednov. Tisti, ki se bodo odločili za treking, jih čaka poleg vzponov na lažje vrhove tudi precej turizma, ogled jezera Titicaca, obisk arheoloških spomenikov v okolici Cusca, pa Macchu Peicchu itd. Okvirne prijave sprejema pisarna PZS (312-553), informativni sestanek pa bo konec marca.
F.S.
Solo vzpon na Kangčenjungo
Na tretji najvišji vrh sveta se je sam povzpel po južni steni Francoz Pierre Beghin. Na ta vrh sta se povzpela tudi dva člana švicarske odprave Vincent May in Marco Bruchez.
Centralna smer v hercegovskem »Eigerju«
Tako nekateri imenujejo Mezič stjeno v masivu Čvrsnice v BiH. Visoka je 650 m, zelo krušljiva, v njej pa so bile do sedaj preplezane štiri smeri – dve so hrvaški alpinisti preplezali v štiridesetih letih, dve pa slovenski alpinisti v petdesetih letih. Ponovljeni sta bili le hrvaški smeri. Že trideset let pa so načrtovali smer po osrednjem delu, vendar brezuspešno. V 24 urah plezanja pa je to uspelo navezi D. Ilič in Ž. Rudan (AS UPSD Bukovnik) ter A. Vatrenjak (AS PD Bjelašnica). Stena je v spodnjem delu krušljiva, zadnjih 250 m pa je čvrsta.
OD TOD IN TAM
Novosti iz PZ BiH
SARAJEVO – Članarina v planinskih društvih Bosne in Hercegovine bo letos od 100 do 150, za mladince 30 do 50, za pionirje pa 15 do 20 din. Tudi cena prenočišč v planinskih domovih ne bo visoka, med 50 in 100 dinarji, ob tem pa bodo morali obiskovalci plačevati še 10 do 20 din vstopnine.
Pred dnevi je prišla iz tiskarne knjiga Srečka Božičeviča »Kroz naše spilje i jame«, sicer dokaj reven fond planinske literature za bodo v kratkem dopolnili s knjigo Draga Šeferja »Planinarski zapisi«. Ob Informatorju PZ BiH št. 2, ki ga je nedavno izdala Komisija za informiranja PZ BiH, pa so izdali tudi prilogo »Adresar 104 PD«.
F.S.
Z Everesta s smučmi
ZURICH – Silvan Saudan je prav gotovo najbolj znan smučarski ekstremist. Smučal je že z Daulagirija (8172 m), z najvišje gore Severne Amerike – Denalija (Mt. McKynley, 6187 m) in s prenekaterega evropskega vrha, celo po ekstremno težkih plezalnih smereh. Sedaj pa je zaprosil nepalske in pakistanske oblasti, da mu dovolijo smučati še z Everesta, oziroma druge najvišje gore sveta znane kot K 2. Ob tem je povedal, da bo smučal brez jeklenk z dodatnim kisikom, ker so pretežke in motijo ravnotežje.
F.S.
Naporna turneja
MUNCHEN – Novembra in decembra lani je Reinhold Messner spet opravil eno svojin nevsakdanjih potez: obiskal je 53 mest v ZRN, Avstriji in Švici in imel v njih predavanja o svojih zadnjih odpravah, ob tem pa je propagiral še svoje najnovejše knjige. Statistiki so izračunati, da je govoril okoli 80.000 ljubiteljem gora. Ob tem pa pravijo, da zanimanje za diapredavanja usiha.
F.S.
Uspešno leto
MOSKVA – Lansko leto se je število »snežnih barsov«, alpinistov, ki so se povzpeli na vse štiri sedemtisočake SSSR, povečalo za 21 (na skupno 142). Zelo so zadovoljni tudi z mednarodnimi alpinističnimi tabori. Štiri jih imajo – Pamir, Kavkaz, Altai in Čumbulak – lani pa jih je obiskalo 659 alpinistov (leta 1982 jih je bilo 530) iz 18 držav. 108 med njimi jih je bilo na Pik Leninu (7134 m), 99 na Komunizmu (7495 m) in 50 na vrhu Korženevske (7105 m). Ob tem pa ni nepomembno, da imajo v SSSR po uradnih podatkih kar 32.000 alpinistov, da so organizirali že 34 prvenstev SSSR in da letos slave 60-letnico sovjetskega alpinizma.
F.S.
Tudi na Madžarskem
BUDIMPEŠTA — Ker nimajo visokih gora, madžarski alpinisti goje številne »dopolnilne« aktivnosti. Zelo popularno je skalolazenje, lani pa so organizirali tudi že prvo srečanje plezalcev po balvanih, ki se ga je udeležilo 26 njihovih najboljših. Stalno skrbijo tudi za izpopolnjevanje, posebno popularni so plezalni tabori, ki jih organizirajo v Saksonski Švici (DDR) in čeških področjih s peščenjakom.
F.S.