No Fall Projects 04 – Festival alpinizma nove generacije
Na Treh Cinah se vedno najde kak nov izziv. Letos se je na njih in njihovih »podanikih« odvil plezalni projekt, ki presega klasične meje alpinizma. No Fall Projects 04, kot ga imenujeta avtorja, bi lahko brez zadrege poimenovali tudi Festival alpinizma 04 – ne zaradi spektakla, temveč zaradi duha, ki ga nosi.
Marian Assmair in Michael Stadler sta v enem samem dnevu povezala pet severnih sten (sistema) Treh Cin, pet zgodovinskih smeri in pet vrhov. Od Cassina na Cima Ovest, prek Comici‑Dimai na Cima Grande, do Preussove poči, Dülferja in Innerkoflerja – pet klasičnih linij, pet zgodb, pet simbolov evropskega alpinizma. V 14 urah in 15 minutah sta preplezala 56 raztežajev, 2.000 višinskih metrov in se dotaknila bistva sodobnega plezanja: neprekinjenega gibanja, spoštovanja tradicije in svobode v steni.
Zakaj »Festival alpinizma«? Ker se v tem dejanju zrcali tisto, kar je alpinizem vedno bil – dialog med preteklostjo in sedanjostjo. Vsaka smer, ki sta jo preplezala, je nosila podpis pionirjev: Cassin, Comici, Preuss, Dülfer, Innerkofler. Vsaka je bila v svojem času mejnik, danes pa postane del enotne linije, ki povezuje generacije. To ni tekmovanje s časom, temveč pogovor z zgodovino – in z lastno vzdržljivostjo.
V času, ko se alpinizem razteza največ med športom, manj avanturo in najmanj kulturo, je tak projekt poziv k ponovnemu razmisleku: kaj pomeni plezati danes, ko so stene že polne zgodovine, a še vedno prazne brez človeškega dotika in kaj pomeni le družiti se?
Prvi smučarski zavoji na Manasluju … Luka Kovačič in Nejc Marčič
NOVOSTI OD TAM
Palingenesi (Rinascita) – nova smer na Spiz di Lagunaz
Pale di San Lucano, 1060 m, VIII, VII obbl., R2/3
Geremia Nicolò & Gianola Thomas – 4. september 2026
Na divji severni strani Pale di San Lucano, v osrčju najstrmejšega amfiteatra Dolomitov, je nastala nova smer: Palingenesi (Rinascita), nameri se na 1060 metrov, ocenjena z VIII, VII obvezno, resnost R2/3. Prvoplezalca sta Geremia Nicolò in Gianola Thomas, ki sta v začetku septembra zaključila projekt, ki je bil hkrati tehnični izziv in osebna preizkušnja.
Geremia je del vzpona opravil sam, v treh dneh raziskovanja in plezanja med stenami Spiz di Lagunaz. V zapisu je poudaril, da je bila izkušnja predvsem notranje potovanje – trenutek, ko se alpinist vpraša, ali je njegova moč odvisna od partnerja ali od lastnega zaupanja vase.
»La paura è un po’ come un uovo di gallina che tieni in mano. Non puoi mollarlo altrimenti ti cade, ma se stringi troppo lo rompi…« (Gianola)
V samoti sten je našel tisti »tihi zaveznik«, ki se v ključnih trenutkih spremeni v notranjega bojevnika. Ko se je vrnil v navezo s Thomasom, je smer dobila svojo končno obliko – kot skupna izkušnja, ki preseže posameznika.
Ime Palingenesi (Rinascita) je posvečeno: Življenju, tistim, ki so odšli in pustili trajne sledi, novim generacijam, ki prihajajo v gore z isto željo po svobodi.
Geremia in Thomas sta vsekakor zanimivosmer opisala kot pot, ki združuje notranjo tišino, dolomitsko divjino in radost skupnega plezanja – tisto preprosto, a iskreno harmonijo, ki jo naveza najde med dolgimi dnevi v steni.
Uchi Mata (180 m, TD, 6a obvezno, pol‑opremljena), nova smer na Grand Pic d’Espade, poklon Olivierju Mariandeju
Na Grand Pic d’Espade v Pirenejih je nastala nova, izrazito alpska linija, ki nosi ime, ki pove več kot zgolj tehnične podatke: Uchi Mata. Smer je splezala ekipa CRS Pyrénées v avgustu in septembru 2026, kot poklon Olivierju Mariandeju, vodniku in reševalcu, ki je lani tragično umrl med intervencijo na Cambielhu. Mariande je bil strasten judist — zato ime, ki v judu označuje met, pri katerem nasprotnika dvigneš in prevrneš preko osi. Na steni Espade pa Uchi Mata pomeni nekaj drugega: čisto, neposredno, tehnično plezanje, ki zahteva natančnost, ravnotežje in zanesljivo delo z varovanjem.
Linija poteka po izrazito pirenejski skali: plošče, razčlembe, prehodi med kompaktnimi odseki in mesti, kjer je treba plezati z glavo in rokami, ne s svedrovci.
Grand Pic d’Espade je v zadnjih letih postal eno ključnih prizorišč za nove, sodobne večraztežajne smeri v Pirenejih. Ekipa CRS Pyrénées je tu odprla že več linij, tudi Les malheurs de Pikatchu, ki poteka desno od Uchi Mate. Obe smeri sta nastali od spodaj, v duhu tradicionalnega alpskega odpiranja, kar daje celotnemu sektorju poseben značaj: to ni športna stena, temveč gorski teren, kjer se plezalec sreča z realnostjo skale, ne z logiko plezališča.
Adamello: nova smer Danse Escalade v Val Adamé
Sarah Haase, Mattia Tamborino, Alessandro Sesana — 10. in 24. avgust 2026
V odmaknjenem, divjem svetu Val Adamé, kjer se tonalitne plošče dvigajo nad samotnimi travniki in starimi ledeniškimi terasami, je nastala nova smer, ki se ne opira na logiko težavnosti, temveč na logiko gibanja. Danse Escalade je sedemraztežajna linija (280 m, 6c+) na južnih stenah Cima di Poia Meridionale — smer, ki se je rodila skoraj po naključju, a je ekipo hitro prevzela s svojo raznolikostjo in ritmom.
Haase, Tamborino in Sesana so se na steno podali dvakrat, 10. in 24. avgusta. Sprva jih je pritegnila le oblika plošč in sistem razčlemb, ki se dviga nad melišči, a ko so se lotili prvih raztežajev, je postalo jasno, da gre za linijo, ki zahteva več kot tehnično natančnost: zahteva občutek za gesto.
Smer je sestavljena iz zaporedja raztežajev, ki se nenehno spreminjajo: od položenih plošč do izpostavljenih prehodov, od drobnih stopov do tekočih sekvenc, ki jih je treba brati sproti. Ekipa je smer opisala kot »vertikalno plesno koreografijo«, kjer vsak gib zahteva ravnotežje, lahkotnost in občutek za ritem.
To je majhen poklon francoski plezalni tradiciji 80. let — Edlingerju, Berhaultu in generaciji, ki je plezanje razumela kot umetnost, ne kot tekmovanje. Za njih je bil gib del lepote, ne le sredstvo za premagovanje težavnosti.
Prav to je vodilo tudi nastanek Danse Escalade: ne loviti številke, temveč najti najlepše gibe, ki jih skala ponuja.
Val Adamé je daleč od množičnih plezališč. To je svet samotnih sten, dolgih dostopov in razčlenjene tonalitne skale, ki zahteva spoštovanje. Nova smer se umešča v tradicijo redkih, a izrazito kakovostnih linij v tem delu Adamella — smeri, ki niso nastale zaradi težavnosti, temveč zaradi čiste logike stene.
Danse Escalade pa je ena tistih smeri, ki bodo verjetno ostale redko obiskane, a bodo tistim, ki se bodo podali nanjo, ponudile nekaj, kar presega tehnični opis: občutek, da se plezanje lahko spremeni v ples.
Nova smer v »francoskih Dolomitih«: Les portes du Vachallah (Petit Obiou, Dévoluy)
V severozahodni steni Petit Obiouja v pogorju Dévoluy – ki ga zaradi značilnih stolpov, plošč in svetle kamnine pogosto imenujejo kar francoske Dolomite – je nastala nova prvenstvena smer. Francoska alpinista Melvin Bou in Tristan Roguiez sta 25. julija in 6. avgusta 2026 splezala Les portes du Vachallah (6c v izrazito tradicionalnem slogu), sedemraztežajno linijo na do zdaj povsem nepreplezani steni.
Bou in Roguiez sta smer plezala v dveh obiskih, pri čemer sta se soočila z zaporedjem: širokih kaminov, offwidth poči, odsekov, ki zahtevajo močno trad‑varovanje.
Težave segajo do 6c, slog pa je izrazito čist: na stojiščih je nameščen en svedrovec, na nekaterih raztežajih še kakšen dodatni, sicer pa smer zahteva celoten set friendov od 0.3 do 6.
Čeprav je v bližini Grenobla in Gapa, je Petit Obiou pogosto v senci svojega večjega soseda, Grande Tête de l’Obiouja. Severozahodna stena je bila dolgo nepreplezana – ne zaradi pomanjkanja zanimanja, temveč zaradi: kompleksne strukture, dolgega dostopa, zahtevnega terena, ki ne ponuja lahkih rešitev.
Sestop poteka po nasprotni strani gore, kjer se naveza priključi normalni smeri: 3 spusti po vrvi, nato nekaj lahkega disarampiciranja do lažjega terena.
TABOR
Plezalni tabor za mlajše pripravnike – Dolomiti
Tabor za mlajše pripravnike v Dolomitih je bil letos kratek, intenziven in izjemno formativen. Od 11. do 14. septembra se je skupina pod vodstvom Jerneja Radoje in inštruktorjev iz različnih odsekov podala v klasične smeri okoli Falzarega in Lagazuoi Piccola. Dež je tabor zamaknil za en dan, a ni omajal motivacije. Ob Severini in Jerneju je bila prisotna tudi močna domača ekipa: Teja in Tom na kolesih, Jure in Vid v steni, Nina in Vida na eni najlepših ferat v Dolomitih.
Za Severino Štruc iz Šaleškega alpinističnega odseka je bil to prvi tabor, kjer je morala kot prva v navezi iskati smer, brati skalo in razmišljati o varovanju. Strah pred neznanim je bil prisoten, a se je v treh dneh preoblikoval v samozavest, znanje in spoštovanje do alpinizma.
Prvi dan – prvi pravi stik z alpinizmom
Via delle Guide (240 m, IV+) – Torre Piccola di Falzarego Plezanje z inštruktorjem Romanom Strmškom je prineslo prvi resen preklop: iz športnega plezanja v razmišljanje o varovanju. Ni šlo več le za iskanje oprimkov, temveč za branje stene, iskanje pok, zajed in mest, kjer lahko stoji premično varovalo. Ker je tik pred njo plezal Bisti, je bila pot nekoliko lažje berljiva, a občutek odgovornosti je bil nov.
Po plezanju je sledilo druženje v kampu, ki je prineslo presenetljivo veliko logističnega stresa: šotori, oprema, organizacija. Tudi to je del tabora.
Drugi dan – več suverenosti, več mirnosti
Via del Buco Bassa Varianta (240 m, IV-/IV+) – Lagazuoi Piccolo Z Matejem Balažicem je Severina dobila povsem drugačen pogled na smer. Matej je ob navezi soliral, kazal najboljše poke in zajede ter pomagal pri nameščanju varoval. Smer je bila čudovita, dan pa je prinesel pomembno lekcijo: poskrbeti zase.
Prejšnji dan je skoraj pozabila jesti in piti. Tokrat je bil cilj preprost — poskrbeti za osnovne potrebe. Ob tem je pridobila več suverenosti, skupaj z Matejem pa sta postavila viseče sidrišče v navpični steni, kar je bila nova in dragocena izkušnja.
Tretji dan – največji korak naprej
Via Lussato (180 m, IV) – Torre Grande di Falzarego Zadnji dan je bil najzahtevnejši. Plezala je z inštruktorjem Borutom Demšarjem. Težje raztežaje je vodila naprej, dokler ni prišla do mesta, ki je bilo zanjo pretežko. Zaplezala se je in se odločila za viseči štant v navpični steni — iz frenda in rinke.
Ta odločitev je bila ključna. Naučila se je, da pogum ni vedno v tem, da greš naprej. Pogum je tudi v tem, da znaš reči: to je trenutno preveč. Pohvala mentorja, da so bila varovala in sidrišča dobro postavljena, je potrdila, da je v treh dneh naredila velik korak — tehnično in osebno.
Znanje, ki ostane – in ljudje, ki ga omogočijo
Tabor je prinesel ogromno novega znanja: pravilna uporaba premičnih varoval, izdelava sidrišč, tehnike varnega plezanja, branje skale, odločanje v steni. A najpomembnejši del je bil občutek varnosti, ki so ga dali mentorji: Borut, Matej, Roman in Jernej.
Severina se zahvaljuje tudi svoji soplezalki Adriani za podporo in ekipi, ki je bila ves čas prisotna — plezala, kolesarila, navijala, pomagala. Takšna povezanost je redka in dragocena.
Tabor ni minil povsem brez prask: zabeležili so poškodbo gležnja v smeri in zvin gležnja na parkirišču. Obema udeležencema želi Severina hitro okrevanje.
VZPONI OD TOD
Volk-Grmovšek v Vežici …
ALPINISTIČNA ŠOLA
AO Grmada Celje – 2026/27
Informativni sestanek bo potekal v četrtek, 24. septembra 2026 ob 18:00 uri v prostorih PD Grmada, Ulica mesta Grevenbroich 9, 3000 Celje.
Alpinistični odsek TAM – 2026/27
Vabi na uvodno predstavitev alpinistične šole AO PD TAM Maribor v sredo 14. oktobra 2026 ob 18:30 uri v društvene prostore na Frankolovski 23, 2000 Maribor.
Komu vse je namenjena Alpinistična šola?
Alpinistična šola je v prvi vrsti namenjena usvajanju znanj iz prvin varnega gibanja v gorah v vseh letnih časih. Namenjena je tako tistim, ki imajo ambicije po plezanju v gorah, kot tistim, ki bi radi zgolj nadgradili svoje znanje iz gorništva, da bi se lahko varneje podali v ferate, brezpotja in na zimske ture. Zelo jo priporočamo tudi vsem, ki se že ali pa bi se radi ukvarjali s turnim smučanjem in smučanjem izven urejenih prog.
V šoli bodo predstavljene vse alpinistične aktivnosti in znanja, ki so potrebna za varno izvajanje le-teh. Predhodna znanja niso potrebna, so pa dobrodošle vse izkušnje, pridobljene s športnim plezanjem, balvaniranjem, pohodništvom, smučanjem in drugimi športi. Zaželena je dobra psihofizična kondicija.
Več informacij o Alpinistični šoli AO TAM
Aktivnosti Alpinistične šole so razdeljene na teoretični in praktični del. Teoretični del obsega 20 predavanj po programu, ki je usklajen z zahtevami Planinske zveze Slovenije. Izvajal se bo na sedežu PD TAM Maribor na Frankolovski ulici 23 v Mariboru vsako sredo ob 18.30. Praktični del bo potekal na umetni steni v Rušah, v športnih plezališčih in med vikendi v gorah. Šola traja od začetka oktobra do srede aprila, zaključi pa se z opravljanjem teoretičnega in praktičnega izpita.
V sklopu šole bodo predstavljena znanja, ki so potrebna za varno plezanje v športnih plezališčih, v gorah v kopni skali in v zimskih razmerah, v zaledenelih slapovih, grapah in ledeniškem svetu. Ob tem boste spoznali vso potrebno opremo, metode rokovanja z njo in usvojili ustrezne tehnike varovanja pri gibanju alpinistične naveze.
Poudarek bo med drugim dan še ustrezni pripravi na turo, nevarnostim, ki pretijo v gorah, in nudenju prve pomoči v primeru nesreče. Izobraževalni program Alpinistične šole AO TAM je usklajen z zahtevami Planinske zveze Slovenije in vam ponuja vsa znanja, ki vas skozi različne stopnje vodijo do naziva alpinista.
Po uspešno zaključeni Alpinistični šoli ter opravljenih dveh praktičnih (letni in zimski del) in teoretičnem izpitu ter ob zadostnem številu vzponov namreč lahko napredujete iz naziva tečajnik v naziv mlajši alpinistični pripravnik. Temu ob izpolnjenih internih pogojih AO TAM sledi naziv starejši alpinistični pripravnik, ki pa lahko ob zadostnem številu alpinističnih vzponov pristopi k izpitu za alpinista pred Komisijo za alpinizem PZS.
Z vpisom v Alpinistično šolo AO TAM poleg teoretičnih predavanj in praktičnih vaj oz. tečajev pridobite tudi možnost izposoje alpinistične opreme in literature ter udeležbe na plezalnih taborih pod vodstvom izkušenih alpinistov in alpinističnih inštruktorjev.
ID
