Zanimivi vzponi v sončnih presledkih oblačnosti in padavin!
Muhasto vreme to jesen res ne pusti, da bi se pozno poletni plezalski uživači razživeli na polno. Tako je minuli teden vreme postreglo z lepimi dnevi takoj na začetku, nato pa proti koncu tedna iz slabega na slabše. Kar nekaj vzponov je nastalo v ponujeni sončni luknji v torek, sredo ali četrtek.
Primorske stene
V sredo, 22.09., sta Andrej Likar in Lapanja Radovan (AO Cerkno) južni steni Batognice preplezala novo smer in jo poimenovala Južni raz (IV-/II-III, 350 m, 3 h). Poteka desno od Osrednje grape po izrazitem razu. Raz je opazil Andrej, nagovoril Radovana in sta šla – pogledat. Izkazalo se je, da gre za prijetno turo. Raz je sestavljen iz posameznih stolpičev z zanimivimi plezalskimi detajli, Vmes pa so seveda lažji prehodi. Nižje, na začetku raza, je smer precej travnata, z višino pa se stvar prevesi na stran dobre skale, a tudi kakšen malo bolj krušljiv prehod ni izključen. Smer seveda ne sodi ob bok resnih tur severnih sten Julijcev, je pa vsekakor lepa smer za vplezavanje in jesensko izplezavanje ali martinčkanje. Ob tem naj v poduk mladini povem, da so že globoko v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v tej steni primorski plezalci poznali drytooling ali pa škotsko plezanje, ker so ugotovili, da gre po zmrznjenih travah in stenah prav super s cepini. Saj stena nekaj zadnjih zim ni povsem neznana in doživi prenekateri obisk, a vseeno po nekaj časa lahko naredimo nekaj reklame za Primorske stene, ki po največjem bumu lepo in pridno dobivajo na obsegu. Podroben opis in tudi skico za to smer poiščite na Primorskih stenah, ko jo bosta avtorja narisala.
Zanimive ponovitve
V četrtek, 23.09., sta Jure Mihelčič in Urška Petrič (oba AO Radovljica) že opravila prvo ponovitev smer Summerbrejk v Trapezu v Debeli peči. Slika z vrisom in bolj podrobnim vpisom se nahaja v malo starejših AN. Da bi zasluge za ponovitev pripisal novicam, pa mi ne pade na misel, saj sta prva snubca Jurij Hladnik in Nejc Marčič prišla iz istih – radovljiških vrst in se je navduševanje verjetno zgodilo v bolj prijetnem okolju drugačnih brejkov. Vsekakor velja, da je smer zares lepa, z dobro skalo in zares vredna ponovitve, še dodajata Jure in Urška.
Miha Zupan (AO Tržič) vztrajno dela na statusu mladega raziskovalca nekoristnega sveta, saj redno iz rokava ali od nekje drugje potegne kako zanimivo idejo. Tokrat je z Juretom Mihelčičem (AO Radovljica) za sončno sredo izdelal plan, da preplezata nekaj, kar že dolgo časa nihče ni, pa še predaleč ne sme biti. V Veliki Mojstrovki je našel dve smeri, ki se prepletata Strah pred letenjem in Kukis. Odločila sta se za smer Strah pred letenjem in našla celo nekaj klinov, nato pa sta iz drugega vrisa smeri ugotovila, da sta v smeri Kukis. Tako sta plan spremenila, čeprav nista imela skice. Posledično je Jure preplezal kakšen previs preveč, Miha pa poiskal kakšen bolj logičen prehod več, tako da sta smer dvakrat malo zgrešila. Skala v smeri niti ni bila slaba, vendar ravno za pohvaliti tudi ne. V smeri sva našla 10 klinov, pa ne vesta ali od ponavljavcev ali že od prvih plezalcev? Smer Kukis (VI+/VI, IV-V, 500 m) sta prva preplezala Janko Oprešnik in Jernej Gračner, 27.07.2005. Klin po katerem sprašuje Janko v objavi pa pripada smeri Strah pred letenjem Pavleta Kozjeka. Še komentar slike: po rdeči črti sta fanta plezala, modri črti pa sta dela originalne smeri, ki sta jih nevede obvozila. Baje smo krivi mi, ker so ravno v torek strani malo zatajile. Sta pa fanta imela družbo, baje so bile naveze tudi v Kovinarski in Stebru revežev.
Da omenim še TAMovce. 15.09., sta Vlado Fras in Peter Ferk (AO Kozjak) v Križevniku preplezala smer iz železnega repertoarja – Ruško smer (VI, 300 m). Nekaj dni kasneje pa sta Vlado Fras in Gorazd Bunc v Karnijskih Alpah preplezala smer Silvija (VI+, 200 m) v Monte Peralba.
Maratoni različnih vrst
Idejo za grebenski maraton se je Mitja Šorn najverjetneje navdušil med vodenjem. Ideja, da preči od Riglice (oz. Kurjega vrha) do Škrlatice je res veličastna in je takoj naletela na posluh pri Luku Ajniku (AO Rinka). Mogoče le nekaj poudarkov, da sta na Špik plezala naravnost po grebenu, čemur je seveda sledil spust globoko v škrbino. Nato sta v območju Ponc dvakrat zgrešila idealne prehode in naletela na nekaj neljubega šodra, zato sta stvar zaključila že na Oltarju in sestopila mimo Bivaka II v Vrata. Še nekaj podatkov: vse skupaj je trajalo 14 ur, z malo iznajdljivosti pa je za spuste dovolj šestdeset metrska vrv.
V predal pa mi je priromala še ena zelo pomenljiva novica. Luknjo v oblakih je skoraj gotovo najbolje izkoristil Rok Godec, ki je minuli teden najprej preplezal Direktno zajedo (VI-, 300 m) v Turski gori. V sredo, 22.09., pa je začel precej neverjetno serijo solo vzponov. Najprej je zaplezal v Desno smer (V+, 500 m) v Ojstrici in nato sestopil po Ogrin-Omersi (V-/III-IV, 450 m), dan pa zaključil po Herletovi smeri (VI+, 500 m). V četrtek, 23.09., je Rok podobno nadaljeval sam in preplezal kar nekaj smeri v Kamniško-Savinjskih Alpah. Začel je po Direktni smeri (VI/V, 600 m) v Štajerski Rinki in sestopil po Stebru Štajerske Rinke (IV+, 600 m). V Mali Rinki je nato preplezal smer Nos (VII/V+, 350 m) in sestopil po Debeljakovi varianti Igličeve smeri (V-/IV, 350 m). Za konec pa je dodal še znano Igličevo smer (V+/IV, 350 m) in sestopil po Vzhodni smeri (IV/III, 350 m). Za vse skupaj je porabil zavidljivih nekaj več kot šest ur. Kot sam pravi od smeri izstopa predvsem Nos, ki je bolj redko plezana smer in tudi zato mestoma bolj krušljiva skala. A je vseeno vredna obiska, saj postreže z lepim raztežajem plezanja po poči in zajedi! Kolikor sem našel podatkov je Rok začel pot v Šaleškem odseku, trenutno pa ima status svobodnega umetnika – zanimivo.
Odprave
Kot sem prejšnji teden na pot pospremil odpravo na Halderon, naj sedaj enako zaželim srečo še drugi ekipi. Matej Kladnik (AO Kamnik), Blaž Navršnik (AO TAM) in Aljaž Tratnik (AO Idrija) so se odpravili na Gaurišankar (7134 m), goro, ki je že od osemdesetih let tesno povezana s slovenskim alpinizmom.
Pa srečno vsem!