Po Himalaji v El Cap
Kamniški alpinist Tomaž Humar se bo v steni El Capitana preizkušal samo v smereh, ocenjenih z A5
Vrhunski alpinist Tomaž Humar je v zadnjih štirih letih zaslovel s serijo vzponov v Himalaji. Svojega do sedaj najtežjega je opravil prejšnjo jesen, ko sta z Janezom Jegličem preplezala zahodno steno Nuptseja. V dolino se je vrnil samo Humar, Jeglič pa je izginil nekje na vršnem grebenu. Devetindvajsetletni Kamničan je pred kratkim odpotoval v ZDA, kjer se bo spoprijel z monolitno, 1000-metrsko steno El Capitana. Pogovarjala sva se zvečer, ko se je umazan od barve spustil s cerkvenega zvonika. Nasmejan kot vedno je dejal: »Takole služim denar za odprave.«
Kakšne načrte imaš v El Capitanu?
»O imenih smeri ne bi rad govoril, zanimajo pa me samo tehnične smeri, ki so ocenjene z A5. Plezal bom sam, to pa predvsem zaradi načrta, ki ga imam za prihodnje leto. V eni od lažjih smeri v bližini bodo vzporedno plezali Damjan Kočar s Stipetom Božičem, ki bo moj vzpon spremljal s kamero, in Matejem Mejovškom, ki bo poskrbel za dobre fotografije.«
Zakaj ravno El Cap?
»Če hočeš splezati težko tehnično smer, moraš oditi v El Cap, saj so najboljši plezalci ravno tukaj dvigali meje mogočega. Ta stena je moja stara želja, vendar sem jo zaradi himalajskih odprav odlagal iz leta v leto. Po nekaj letih Himalaje pa sem prišel do točke, ko moram z najvišjim gorstvom sveta za kakšno leto prekiniti.«
Kako si se pripravljal na odpravo?
»V steni Vežice nad Kamniško Bistrico sem sam preplezal več zahtevnih tehničnih raztežajev, z Damjanom Kočarjem pa sva v isti steni potegnila novo smer Atlantis (VI+, A3+). Veliko sem plezal s hudičevimi krempeljci. Plezal sem na način, kakršnega se bom lotil tudi v El Capu.«
Menda si obiskal tudi dolino Val di Melo v Italiji, ki slovi po številnih granitnih stenah?!
»Ko sem prišel v Val di Melo, sem kupil nov vodnik in ugotovil, da so vsem tehničnim smerem močno znižali ocene. Potem pa sem prišel do opisov smeri, ki sta jih splezala dva Američana, sicer redna gosta v El Capu. Odločil sem se za smer Mamma Mia (A4+, 100 m). Ker opisa nisem natančno preštudiral, sem se ob prvem poskusu zaplezal, padel kakšnih 10 metrov globoko in si zlomil rebro. V drugo sem v dveh dneh preplezal smer. Nekaj mest je bilo zelo težkih, varovanje pa je bilo predvsem v zadnjem raztežaju samo simbolično.«
Z Nuptseja si se vrnil s pomrznjenimi prsti …?
»Na začetku je kazalo, da bom izgubil štiri prste. Potem so poskusili s celo vrsto terapij in mi rešili praktično vse. Še posebej sem hvaležen dr. Žaretu Fingerleju, ki se je zares zavzel zame.«
Druga prosta ponovitev Obraza Sfinge
Dva vrhunska prosta plezalca iz AO Kozjak, Andrej Grmovšek in Marko Lukič, sta opravila drugo prosto ponovitev Obraza Sfinge. Za veliko streho, ki predstavlja najtežje mesto v smeri, sta potrebovala po dva poskusa. Obraz Sfinge je ena najbolj slavnih smeri v naših gorah. Prvo prosto ponovitev, ki sta jo leta 1995 opravila Miha Kajzelj in Gregor Kresal, je Planinska zveza Slovenije razglasila za najboljši vzpon leta v domačih gorah. Grmovšek in Lukič sta najtežji raztežaj ocenila IX/IX+ in s tem precej znižala oceno prvih prostih ponavljalcev. »Mislim, da morajo biti smeri v gorah ocenjene prav tako, kot tiste v plezališčih. Težje razmere v gorah ne smejo vplivati na oceno težavnosti,« je Lukič komentiral popravek ocene.
Miranda Ortar ponovila Čaj ob petih (8a+)
Športna plezalka in alpinistka Miranda Ortar (Soški AO) je v Vipavski Beli preplezala Čaj ob petih (8a+ oz. X+) in tako postala peta Slovenka, ki je ponovila tako težko smer.
Ortarjeva ima za seboj bogato športno-plezalno in alpinistično kariero. Leta 1991 je osvojila državni pokal v športnem plezanju, leto dni prej pa je na tekmi za svetovni pokal na Dunaju dosegla do takrat najboljšo slovensko uvrstitev – 7. mesto. Ob vseh teh dosežkih je veliko plezala tudi v gorah, kjer je najmanj enakovreden partner moškim soplezalcem. Pred osmimi leti je preplezala Diamondov ozebnik v Mt. Kenija (5199 m), leta 1992 pa je v El Capitanu splezala 1000-metrsko tehnično smer Nos.
Tabor pod Mangartom
Kljub slabi vremenski napovedi se je 17. spominskega tabora pod Malim Koritniškim Mangartom udeležilo kar nekaj plezalcev. Filip Bence je sporočil, da so med drugim preplezali tudi tri prvenstvene smeri. V steni Velike Ponce, ki je zaradi krajše stene in enostavnega sestopa primerna tudi za nekoliko slabše vreme, sta Bence in Erik Švab potegnila Kiks (VI/V+/IV). Ob Floreaniniju v Malem Koritniškem Mangartu je Bence sam preplezal Tetivo (VI/V/IV, 350 m), drugo novo smer pa sta splezala Peter Podgornik in Massimo Sinosič (VI/IV-V, 200 m).
Ama Dablam – odsanjane sanje
Planinska založba PZS je izdala knjigo Zvonka Požgaja o enem največjih dejanj slovenskega in svetovnega alpinizma – prvem vzponu po severozahodni steni Ama Dablama. Pisec in udeleženec odprave je svoje delo obogatil z odlomki iz dnevnika Vanje Furlana, ki je skupaj s Tomažem Humarjem med 30. aprilom in 4. majem 1996 preplezal to izredno strmo in z ledom prekrito granitno steno. Knjiga je posvečena Furlanu, ki je živel svoje sanje vse do usodne severne stene Mojstrovke.
Obvestili
Alpinistična šola AO Kamnik se bo pričela v četrtek, 17. t. m., ob 18. uri v prostorih PD Kamnik.
Na PZS je prispelo vabilo za udeležbo na 3. balkanskem gorniškem srečanju v Matki pri Skopju, ki bo od 24. do 28. t. m. Informacije na PZS, tel. (061) 312-553 (ga. Meta Vukič).
Miha Peternel
