Najtežji solo ponovitvi T. Česna doslej pri nas
Kranjčan je opravil solo ponovitev Diretissime v Šitah in Črne zajede v Travniku – Karo in Ravhekar splezala izredno težko tehniko v Šitah
Silvo Karo (Papi Šport) in Matjaž Ravhekar sta 20. avgusta začela prvenstveni vzpon med Zajedo in JLA, oziroma Norčki v S steni Šit; po veliki zajedi na najbolj krušljivem mestu pa levo po gladkih plateh v novo (izrazito) zajedo… Po štirih urah plezanja in premaganih šestih raztežajih sta bila pod ključnim mestom – streho. Toda vreme se je spremenilo in ni jima preostalo drugega kot umik. Štiri dni kasneje sta bila znova na istem mestu (vzpon po Zajedi, po kateri sta ob prvem poskusu sestopila) in nadaljevala, čeprav je bilo vreme slabo, deževalo je in kar precej je pihalo.
»Nadaljevanje je bilo nevarno in zahtevno, brez dvoma najtežja tehnika pri nas,« je povedal Silvo, ki je plezal ta raztežaj prvi. »Zelo nevarno je bilo že takoj na začetku. Klini so slabo prijemali, višje pa sem si lahko pomagal celo samo še s krempeljcem.
Z njega pa potem prosto do druge strehe, ki je bolj kompaktna, toda popolnoma zasigana. Plezal sem z rurpi, klini, ki so sicer namenjeni zasiganim počem v granitu in jih navadno lahko zabiješ le kak centimeter. Po dveh rurpih pa še doma narejen nož, ki pa tudi ni bil zabit globlje kot kak centimeter. Potem šele sem lahko segel čez rob strehe. Toda bilo je povsem gladko. Kljub neugodnemu položaju sem se zato moral spraviti na vrtanje. Pa nisem dolgo nabijal po svedru, strgal se mi je tanek prusik, ki sem ga navil okoli noža; ne bi verjel, obvisel sem na rurpu, ki je bil zabit v strop! Ko sem se prigoljufal nazaj in začel znova, pa se mi je izpulil še nož. Spet sem obvisel, tokrat na ročaju svedra, prav na robu strehe, zavrtan pa je bil šele nekaj milimetrov! Z drugo roko sem hitro ovil prusik okoli ročaja in vpel streme, malo nižje pa zabil bakreno glavico. Toda ko sem jo skušal obremeniti, sem znova obvisel na ročaju. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se lotil vrtanja kar brez svedra – samo s svedrovcem. Z veliko muko sem ga spravil za nekaj milimetrov v skalo in se rešil. Štiri ure sem rabil za ta raztežaj in če kateri, potem ta zasluži oceno A4«.
Nadaljevanje smeri je – napram ključnemu raztežaju – enostavno: naravnost navzgor po zasigani poči in plateh na udobno polico ter po njej desno proti Norčkom; samo na začetku dvakrat A0, sicer pa prosto. Za celotno smer, ki sta jo imenovala Vroči živci, visoka pa je okoli 300 m, sta potrebovala 13 ur, ocenila pa jo (po raztežajih) VI, VII-, V, VII-, VII, A4 in VI/A0, VII-, V+. V smeri je ostalo pet klinov, rurp in trije svedrovci s ploščicami, po mišljenju prvih plezalcev je to tudi ključna oprema za prosto ponovitev. Ob prvovrstni tehnični opremi pa priporočata ponavljalcem predvsem dobre živce in kar naj večji smisel za tehnično plezanje. Karo pa je še posebej poudaril: »Želim, da ostane smer takšna, kakršna je, da se ne dodajajo svedrovci in da – tako kot v Yosemitih – vsaka naveza za seboj pobere vse kline, drugače bo smer kmalu samo še A2«.
Brez dvoma je to ena najkompleksnejših smeri pri nas, tehnika in še prosto plezanje, tudi ena najtežjih in – več kot primeren izziv za generacijo, ki prihaja.
IZ STENE TRAVNIKA – Črna zajeda je najtežji solo vzpon pri nas.
Solo vzpona in sestopa
Tomo Česen (AO Kranj Slovenija-šport) pa je svojo letošnjo »manifestacijo« vrhunskega alpinizma začel s (prvo) ponovitvijo Diretissime v Šitah, smeri, ki sta jo oktobra 1984 prva preplezala Karo in Knez levo od Stebra. Spodnji del je zelo strm in gladek, s ključnim mestom dobrih 50 m nad vstopom. Tudi višje, do gredine z Belač-Zupanovo, in nad njo, je vseskozi napeto; pravzaprav je stena tu v celoti previsna. Prva plezalca sta vzpon ocenila VII, VII+, Tomo pa je po ponovitvi dejal: »Čeprav nimam navade komentirati ocen, mislim da bi ključno-mesto bilo morda lahko ocenjeno nekoliko manj, če ga seveda primerjam z ocenami, ki so se sedaj ustalile v plezališčih. Vsekakor pa je to zelo zahtevna smer, v izpostavljeni steni, kjer klinov praktično ni, le trije so, pleza se ves čas prosto.« Plezal jo je 16. avgusta, za vzpon je potreboval tri ure, za povrhu pa (v nekaj več kot eni uri) še sestopil po Stebru.
Prvega dne tega meseca pa je Česen v štirih urah kot prvi ponovil še Črno zajedo v Travniku in sestopil (prosto) po Ashenbrennerjevi. Črno zajedo sta 1985 prva preplezala Knez in Frešer, vzpon pa je bil opravljen v »zatišju«, tako, da še danes večina ne ve zanj. Je pa najverjetneje najtežja smer v Travniku in ena najtežjih pri nas – v »kategoriji« brez tehnike.
Črna zajeda vodi v skoraj idealni liniji po daleč najbolj markantni razčlembi v S steni Travnika. V srednjem delu, kmalu po križanju z Zajedo, je najtežji del, ki ga je Knez ocenil s VIII. Na prošnjo, da bi komentiral še to oceno, je Česen povedal: »V srednjem delu smeri je bilo malce mokro, na srečo pa ne na najtežjih mestih. Preden sem začel plezati ključno mesto, sem seveda kolikor se je dalo uredil varovanje… Če bi to mesto prestavil v vrtec, ne bi obdržal oceno VIII. Toda v steni je vse nekoliko drugače, ni časa za temeljitejši študij… Je pa vsa smer vse prej kot lahka! Težave VI+ in VII se menjavajo ena za drugo, glede na višino stene (800 m) in konstantno razporeditev težav, bi to smer postavil na prvo mesto med mojimi solo vzponi pri nas. Seveda v pregledu visokih alpskih smeri.«
Kako naprej?
Že marsikdo mi je zastavil vprašanje: kaj v današnjem času pravzaprav predstavljajo sestopi po najzahtevnejših klasičnih (opremljenih itd.) smereh? V iskanju novih možnosti preskušanja – prav gotovo vrhunski športni izziv, ki pa ni za vsakogar. Pri nas je z ekstremnimi sestopi začel Pavle Kozjek že 1984. Prvi sestop do Aschenbrennerju, potem (še težji!) po Čopovem stebru, oboje prosto in lani po Čihulovi. Karo je na ta način lani »zmogel« Steber v Šitah in Zajedo, Česen letos Steber in Aschenbrennerjevo, lansko leto pa varianto če naštejemo le najpomembnejše (v visokih stenah).
Ob tem bo morda – za primerjavo – zanimiv še seznam najzahtevnejših solo ponovitev v tej »kategoriji«. Tu Česen prevladuje, saj ima ob letošnjih dveh na seznamu še tri lanske: Četrt stoletja (VII-, Al, 1. P) (tudi pozimi) in Skarabej prosto (VII-/VI+, 2. P celotne), obe sta v Šitah in Črni biser (VII-, A0/VII-/VI+, 2 P) v Travniku. K tem bi dodal še prvo ponovitev Zarje (VII-, A2) v Travniku Pavleta Kozjeka, vzpon, ki ga je prav tako opravil lani.
Če sem lani ob Črnem biseru zapisal izjemni solo vzpon, potem za zadnje dva, tri enostavno ne vem, kateri superlativ (brez njih je pisanje – ocenjevanje težko!) bi lahko še uporabil. To je morda že kar nova kvalitetna kategorija, ki naš vrhunski alpinizem (še vedno) drži vzporedno z najboljšimi tovrstnimi dosežki v svetu. Za potrjevanje le-tega pa bodo seveda nujni podobni dosežki tudi v Zahodnih Alpah, tam, koder je mogoča primerjava tudi drugim, ne le nam samim.
Seveda pa takih, včasih že kar skokovitih napredkov, kot smo jih doživljali zadnja leta, v bodoče skorajda ne moremo več pričakovati. Česen je npr. večji del letošnje spomladi in še vse poletje posvetil skoraj izključno samo športnemu plezanju in – rezultati so vidni tudi v velikih stenah. Da je to pravzaprav edina pot, misli tudi večina drugih naših plezalcev, ki se preskušajo tako v športnem plezanju kot »pravem« alpinizmu; čim več in čim težje v plezališčih, potem pa v stene!
Franci Savenc
Nova smer Rehbergerja v Finkensteinu z oceno 8a
To je sedaj najtežja v tem avstrijskem plezališču – Sta P. Kozjek in S. Svetičič splezala v Travniku novo smer?
Najboljši lokalni plezalci iz Finkensteina, zanimivega plezalnega središča v Avstrije (iz Tiliča je do tja le 65 km), so že dolgo časa imeli opremljeno smer, ki jim je delala dovolj preglavic. Pokazali sojo tudi Sreču Rehbergerju. Zdaj je splezana. Rehberger je najprej še popravil linijo, s tem, da je prestavil dva svedrovca in tako težave še malce povečal. Prvega dne v tem mesecu je smer tudi uspešno preplezal in jo ocenil s težavami spodnje desete stopnje, torej 8a oz. IX+/X- po UIAA.
Smer je sedaj najtežja v tem plezališču, visoka je okoli 20 metrov in previsna za kakšnih 6 metrov. Poleg te je ponovil še Balet Mechanic (IX/ IX+) in Martin I (IX). Nuša Romih pa je v teh stenah uspešno splezala smer Can Can z oceno VIII-/VIII. Marko Lukič je obiskal center pri Gradcu (Arena), kjer imajo npr. eno smer z oceno X, eno z oceno X-, dve imata težave IX+/X-, veliko je devetic. Tri smeri z oceno VIII- je splezal na pogled, pet smeri z ocenami VIII in VIII+ pa z rdečo piko. Uspešen pa je bil tudi v smeri Jupys Traum z oceno X-. Alenka Vrezner, ki je plezala z njim, pa je ponovila Cathy (VII). Lukič je potem v navezi z Armandom Polegekom opravil 2..ponovite v Reinkarnacije v Škarjah. Lukič je plezal prosto in za streho predlaga oceno VII. Potem pa je v Logarski dolini v steni Sekalojca na pogled ponovil Knezovo smer HAD, ki je dobila ob prvem vzponu oceno IX. Lukič je mnenja, da težave niti približno niso tako velike, za objektivno oceno pa bi moral smer naštudirati. V Beli nad Vipavo je za konec ponovil še Sivo zeleno nezaupanje (IX).
V Močilniku pri Vrhniki je še ena nova smer. Miha Kuhar je opremil in splezal Drugo godbo. Gre pravzaprav za ploščo, ki so jo plezali do sedaj z varovanjem od zgoraj. Smer je sedaj omejena tudi s črto, tako da so tudi težave večje kot prej. Ocena smeri je VIII+/IX-.
Za konec še skok v velike stene. Pavle Kozjek in Slavko Svetičič sta se takoj po vrnitvi s K2 odpravila v severno steno Travnika. Takoj desno od Raza sta začela novo smer, za katero sicer nista čisto prepričana, da je povsem prvenstvena. V steni sta namreč našla nekaj klinov. V tem delu so res bili poskusi, vendar nihče ni splezal do vrha. Stena je zelo strma, skala je dobra. Težave pa niso bile tako velike, kot se je zdelo na prvi pogled. Na dveh mestih sta ocenila VI+, ostalo pa je bilo od V do VI. Plezala sta 28. avgusta, in sicer štiri ure in pol.
Tekmovanje za pokal Bela 88
Alpinistična odseka Nova Gorica in Vipava prirejata 15. in 16. oktobra tekmovanje v športnem plezanju, ki bo v Beli nad Vipavo. To bo letos drugo tekmovanje v Sloveniji, pravila pa bodo ista kot v Ospu. Tekmovalci bodo plezali dve smeri. Prvi dan vsi, število tekmovalcev za nedeljski finale pa bo organizator še sporočil. Avtor smeri Ajo Slamič bo za ženske pripravil prvo smer z oceno VII-, druga pa bo imela težave VII+/VIII-. Pri fantih pa bo prva smer z oceno VIII, finalna pa VIII+/IX-.
Zbor vseh tekmovalcev bo pozno popoldan 14. oktobra, ko bo žrebanje štartnih številk in razdelitev tekmovalnih majic ter značk. Organizator bo poskrbel za spanje, verjetno kar na travniku blizu plezališča, kamor se bo dalo postaviti šotore. Hrana je skrb vsakega posameznika.
Za tekmovanje se lahko prijavite do vključno 3. oktobra. Startnina znaša 10.000 din, katero plača AO oziroma PD prijavljenega tekmovalca na žiro račun PD Nova Gorica št. 52000-678-80011 z oznako »Bela 88«. Prijave je treba skupaj z dokazilom o plačani Startnini poslati na naslov Peter Podgornik, Gradnikovih brigad 29, 65000 Nova Gorica.
Hkrati s tekmovanjem bo ta dva dneva tudi srečanje plezalcev, na katerega vodja tekme in srečanja Peter Podgornik vabi vse slovenske plezalce, prav tako pa tudi plezalce iz drugih republik. Ob večerih bo poskrbljeno za ogled diapozitivov in filmov.
Tomo Česen
