Alpinistične novice 34/1976

Gneča pod Nošakom

Naši alpinisti so prišli v Quazi Deh 9. julija zvečer in naslednjega dne popoldan so prvi že odšli proti Mandarasu. 13. julija so dosegli me­sto za bazni tabor (4300 m) in potem so tri dni postavlja­li in urejali šotore. Od 18. do 20. julija so kompletirali ta­bor I (5140 m), 24. julija pa so postavili še dvojko, ki sto­ji nekako na višini 6000 m. Zdravi so vsi in polni upanja, da bodo prišli na vrh, čeprav je to doslej uspelo le peteri­ci. Pod goro pa jih je prava množica: 14 članov poljsko-ju­goslovanske odprave (od tega 6 naših), 8 Poljakov iz Zakopanov in 13 iz Varšave (torej kar tri poljske skupine!), 6 Nemcev in še skupina 4 Nem­cev, 22 Bolgarov, pa Japonci itd. Kvaliteta pa je seveda različna, kar je razvidno tudi iz načrtov, pa iz hitrosti vzpe­njanja in še marsičesa. Trije Japonci so npr. bivakirali na višini 6300 m in potem vsi izčrpani komaj sestopili. Dva od njih so morali reševati s kisikom. Potem so morali po­magati še nekemu Nemcu. Sicer pa poljsko-jugoslovanska odprava napreduje po načrtih (če izvzamemo Zebak, ki so ga morali izpustiti zaradi zamude pri odhodu s Poljske). So sicer najbolj počasni, zato pa skrajno sistematični, kar jim zagotavlja maksimalno varnost.

Druga ponovitev?
Zoran Bešlin (Matica) in Igor Herzog (AAO) sta 17. in 18. julija letos v 18 urah po­novila smer Buflon — Piussi — Perissuttiv Malem Man­gartu (VI, A 2), kar je ver­jetno šele druga ponovitev (za Rožičevo lansko leto) celotne smeri.

Mala črna stena preplezana
V nedeljo, 15. t. m., sta Ja­nez Dolžan (Mojstrana) in Marjan Manfreda (Matica) po dveh predhodnih poskusih pre­plezala Malo črno steno v se­verni steni Triglava. Nova smer se vije v centralnem de­lu stene in je ves čas previsna. Vstopila sta po previsni zajedi pod markantno petmetr­sko streho in nadaljevala po previsnih zasiganih počeh. Skala pa je bila (razen nekaj krajših odstavkov) dobra. Oce­na VI, A 2 , 250 m, 10 ur.

DvakratSfingin obraz
Sfingin obraz, smer, ki sta jo prva preplezala Mahkota in Ščetinin 11. junija 1966 (oce­na: VI, A 3, 300 m, 12 ur), je ta mesec doživela kar dve po­novitvi. 1. avgusta sta jo v 10 urah ponovila Janez Dolžan in Marjan Manfreda, v nedeljo, 15. t. m., pa še Stane Belak (Matica) in Dušan Markič (Tr­žič). Po razpoložljivih podat­kih sta bili to četrta in peta ponovitev.

Smer Japonk v Pilier d’ Angle
Zvone Andrejčič (Matica) in Janez Reberšak (Radovljica) sta se v začetku mesca nekaj dni mudila v Chamonixu. Rav­no dovolj, da sta uspela opra­viti prvo ponovitev japonske smeri v Grand Pilier d’Angle v masivu Mont Blanca. Vsto­pila sta 7. avgusta ob 21. uri in zaradi visečih ledenikov ter padajočega kamenja plezala kar vso noč. Greben Peuterey sta dosegla (1100 m, 50 do 75 stopinj) naslednji dan ob 12.uri in zvečer ob 18. uri sta bila že na vrhu Mt. Blan­ca. Prvi vzpon po tej smeri sta opravili Japonki Inve in Macumi 29. julija 1974.

Zlata plaketa za AO
Filip Bence in Borut Ber­gant sta 7 t. m (prva v enem dnevu) opravila četrto ponovitev Čihulovesmeri v severni steni Široke peči. Dan za tem sta Slavko Frantar in Jo­že Rozman v 10 urah preple­zala vpadnico Črnega grabna s Čopovim stebrom. V sredo 15. t. m. pa sta Bergant in Frantar v osmih urah pono­vila še Direttissimo v Stenar­ju. Alpinistični odsek PD Tr­žič pa je od skupščine prejel zlato plaketo mesta za izredne uspehe na alpinističnem področju.

Philipp – Flamm v Civetti
Nejc Zaplotnik in Marko Štremfelj (oba AO Kranj) sta 6. in 7. t. m. preplezala smer Philipp — Flamm v Punta Tissi (SZ stena Civette). Smer je visoka 850 m, ocenjena je s VI—, plezala pa sta 22 ur. Ker je bilo na vrhu kar 20 cm snega, so bili izstopni ka­mini (zadnjih 350 m!) precej poledeneli. Razen tega je bilo tudi izredno hladno, italijan­ska naveza pa je 16 dni pred njima izbila iz smeri več kot 20 klinov.

Črnučani na Korošici
V soboto in nedeljo (7. in 8. t. m.) je PD Črnuče organi­ziralo tradicionalni izlet na Ko­rošico v spomin na ponesre­čenega Antona Mrčuna. Alpini­sti so ob tej priliki opravili 16 vzponov, največ v Dedcu in Vršičih. Med drugim so (R. Metljak in D. Patarčič) pono­vili tudi Beli raz.

Jeseniški vzponi
Milan Fulle in Rudi Trošt sta kljub slabemu vremenu in novemu snegu nad Chamonixom opravila dva vzpona. 23. julija sta ponovila Arett du Cozmique (IV) v Aig. du Mi­di, 29. julija pa še Gervassuttijev ozebnik v Mt. Blanc du Tacul (750 m 50—56 stopinj). Medtem pa tudi doma niso počivali. Od pomembnejših vzponov naj omenimo le vzpon Alojza Javorskega in Zdravka Hanžeka, ki sta v soboto, 4. t. m. ponovila SteberŠit (VI, 550 m, A 2—4).

Pestra dejavnost AO Celje
Člani celjskega AO so letos zopet izredno aktivni (doslej so opravili že prek 480 vzpo­nov) in tudi kvalitetnih vzpo­nov jim ne manjka (vsaj 200 jih je ocenjeno s V in VI), ne v Savinjskih in ne v Julijskih Alpah, večkrat pa obiščejo tu­di tuje gore. V soboto bo v Dolomite odpotovala skupina 15 plezalcev. Obiskati namera­vajo Tri Cine, Palo ter Civetto). Naveza Mesarec — Šah je preplezala steber desno od Modec — Režkove smeri v Turski gori. Novo smer sta ime­novala »Mišelovka«, ocenila pa s IV (plezala sta 5 ur). Fran­ci Knez in Tone Planinšek sta 13. in 14. t. m. v Vršičih pre­plezala kar tri nove smeri (Knez — Planinšek: III—IV, lahka: III in Kozolčeva: III — IV), razen tega pa je Knez sam ponovil Lukmanovo smer in Severni grebenVežice. Črepinjšek in Deželak ter Knez – Planinšek so v nedeljo pono­vili Centralni steber Dedca, Ivan Lesjak in Fanika Reberčnik sta opravila drugo ponovitev Debeljakove smeri v Tur­ski gori itd.

Čaka na našo ponovitev
Mira Marko Debelakova je leta 1935 v navezi, s Črniv­cem, Deržajem in Žumrom preplezala novo smer v sever­nem ostenju Viša (Jof Fuart, 2666 m). Prvič pa so to smer v celoti ponovili menda šele italijanski alpinisti pod vodstvom Renza Della Mea iz Ovčje vasi (Valbruna). Della Mea, ki ga uvrščajo med naj­boljše mlade plezalce tega ob­močja, uvršča smer Debelakove (ocena IV—V v Buscanijevem vodniku je menda pre­nizka) med tri najlepše klasič­ne v skupini Viša, skupaj s Severnim razom Trbiške Krniške Špice (Cima del Vallone) in smerjo Deye — Peters v Turnu Gamsove matere (Torre della Madre dei camosci). Bi­lo bi torej prav, da jo spo­znajo tudi plezalci naše mlaj­še generacije.