Zahtevna tehnika v steni Šit
Desno od Debele Berte sta novo smer speljala Silvo Karo in Marjan Kovač
Potem ko sta Karo in Kovač v Vežici prosto ponovila Lahovo smer, sta se odpravila v severno steno Šit. Kljub velikemu številu smeri je še vedno možno najti prostor za prvenstvene vzpone. Začela sta kakšnih 10 metrov desno od Debele Berte po izrazitem črnem kotu, ki je skoraj vedno moker. Do prve gredine so štirje raztežaji, takoj nad njo pa je v plošči tudi ključ smeri. Plezanje s krempeljcem sta ocenila A3+. Še en zahteven tehničen raztežaj je nad drugo polico. Prek gladke plošče je potrebno splezati do poči, ki vodi slabih deset metrov desno od izrazitega kamina, kjer poteka Debela Berta.
V tem delu sta tudi dva svedrovca, ki sta ju zavrtala stoječ v stremenih v krempeljcu. Za ponovitve priporočata okoli 10 jeseničanov, 4 profile, friende in krempeljc. Ploščici sta ostali v steni. Novo smer sta Karo in Kovač imenovala Weed killer (ubijalec plevela), plezala sta jo 24. in 28. julija. Do stika z Belač-Zupanovo smerjo je kakšnih 350 metrov, ocena nove smeri pa VI+, A3+. Ne boste verjeli, toda s to smerjo se je število vseh smeri in variant v Šitah dvignilo do številke 30!
Karo je potem zadnjega julija soliral še Bohinjsko smer z novo varianto (V+), sestopil pa po Zajedi.
Dva prvenstvena vzpona sta bila opravljena tudi Savinjskih Alpah.
V Grofički sta Robi Supin in Samo Supin plezala Garfild. Smer je visoka 150 metrov, ocena pa je VII+, A0/VI. Plezala sta tri ure. V Škarjah pa sta desno od Reinkarnacije Robi Supin in Avgust Robnik preplezala Aligatorja. Visok je 200 metrov, ocena VI+, A0/ VI, čas plezanja prav tako tri ure.
In še novica iz Vršaca – 750 metrov visoko Puntarsko smer sta 24. julija prosto ponovila Mitja Lo Duca in Tomek Rovšček. Ocena za prosto ponovitev je VII-/V-VI.
V Beli nad Vipavo splezali prve smeri
Nastaja novo središče športnega plezanja – Precej vzponov naših plezalcev od vsepovsod
Iz Dolžanove soteske sta iz tega tedna dve pomembnejši novici. Direktno smer (IX) je kot četrti splezal Uroš Grilc, in sicer 25. julija. Najnovejša smer Proces (IX-, 13 m) ima tudi že prvo ponovitev. Zadnjega julijskega dne je drugi vzpon opravil Tomo Česen.
Poleg teh dveh vzponov je Aleš Jensterle ponovil Tri srca, Franci Jensterle pa Živčka in Soleo (VIII+/IX-), potem pa še Disco vertikal (IX-), ki jo je pred njim splezal tudi Aljaž Anderle.
V Beli nad Vipavo nastaja še eden od naših centrov športnega plezanja. Vrtec je iz Ljubljane oddaljen 60 km (čez Col). Splezane so že prve smeri, prostora za nove pa je seveda tudi še. Igor Jamnikar in Ajo Slamič sta splezala smer, ki sta jo imenovala David Tasič, ocenila pa IX-. Uroš Grilc je preplezal smer Džuliš Šviga (VIII+/IX-), poleg te pa še nekaj lažjih. Mata Hari (to je plezal tudi Aljoša Hribar), Lobotomia in Rdeča zloba so smeri z oceno VIII-.
V Paklenici sta peti in šesti vzpon v smeri Majhni, ostri, zli (IX-) opravila Franci Jensterle in Jernej Hudolin. Jensterle je poleg nekaj lažjih ponovil še Shoggot (VIII) in E. T. (VIII, Vlil+). Betka Galičič je ponovila Santano.
V Ospu je žensko finalno smer zdaj splezala prva ženska. Uspelo je Damjani Klemenčič, ki je v steni v Škofjeloški kasarni plezala tudi Kethcup z oceno VII+.
V Tolminskem vrtcu so glavni obiskovalci seveda domači plezalci. Smer Ubijanje časa (VIII+) sta ponovila Edo Kozorog in Peter Mežnar. Mežnar je splezal tudi Ime rože (VIII-).
Za konec pa še skok v italijanski Erto, kjer je Aleš Jenstere preplezal Coco Slip in Pip Crash. Obe sta ocenjeni 7a (VIII).
Zadnji poskus za osvojitev K2
Jugoslovanska alpinistična odprava na drugi najvišji vrh na svetu, 8611 metrov visoki K2 ima velike težave s slabim vremenom. Zadnji teden je ves čas snežilo in zadnjič so bili na višini 8000 metrov 13. julija. Možnosti, da bi splezali JZ greben, tako ni bilo več, zato so se odločili še za zadnjo možnost – osvojitev vrha prek Abruzzija, kjer vodi normalni pristop. Fantje so odšli iz baze predvčerajšnjim zjutraj.
Če jim bodo okoliščine z vremenom naklonjene, potem bi lahko bili na vrhu okoli 10. avgusta. Nosači so z večino opreme zapustili bazo že danes.
Vojna tajna
Evgen Morič in Miha Jensterle, člana AO Jesenice ter Martin Pavlovič in Brane Pečar iz AO Mojstrana, so 23. julija preplezali novo smer v Steni (S steni Triglava). Vodi po izraziti zajedi v vzhodnem delu Stene, pod Stolpom, končuje pa se nekako v višini Belih plati. Smer, ki je še posebno lepo vidna od Aljaževega doma v večernih urah, so ocenili s IV in V-/III, dolga pa je šest raztežajev. Vstopiti je mogoče po Slovenski smeri (po varianti na Macesne) ali po poti čez Prag do pod Medvedove skale, potem pa desno pod steno do velike grape in po njej navzgor. V smeri je ostal en klin.
Ker so smer plezali v času znanih dogodkov, o katerih je bilo tudi v Vratih veliko razprav, so jo najprej hoteli poimenovati »Protestna, za Borštnerja, Janšo, Tasiča in Zavrla«, potem pa je prevladala krajša varianta – Vojna tajna.
Tomo Česen
50-letnica vzpona čez Eigerjevo steno
Konec prejšnjega meseca je vzpon prek Eigerjeve stene praznoval 50-letnico. Po 4 dneh nadčloveških naporov, po treh bivakih in v strašnem snežnem neurju, ko je že kazalo, da jih bodo zasuli plazovi, je morilska, 1800 metrov visoka Eigerjeva severna stena naposled popustila štirim možem; njihovemu pogumu in njihovi čudoviti tehniki. Bavarca Andreas Heckmair in Ludwig Vorg ter Avstrijca Fritz Kasparek in Heinrich Harrer so prekinili dolgoletni mit o nepreplezljivosti stene vseh sten, po mnenju mnogih, najtežjega izmed »zadnjih treh problemov Alp« – severne stene Eigerja. Pred njimi so poskušali mnogi in osem alpinistov je do takrat v njej našlo smrt. Nesmiselna prepoved švicarskih oblasti, da tod plezajo, ter Hitlerjeva obljuba, da zmagovalcem stene podeli olimpijsko kolajno pa so obleganje še povečali.
Drugi uspešen vzpon je bil šele leta 1947, ko sta Eiger po isti smeri preplezala takrat najboljša alpinista »zlate francoske generacije« — Lucien Devies in Lionel Terray. Marca 1961 so čez steno, prvič pozimi, prišli štirje Avstrijci (Hiebeler, Manhardt, Kinshofer in Alberger), a niso začeli ob vznožju, ampak so v steno vstopili skozi okno jungfrauske gorske železnice. Terray je ob tem dogodku zapisal: »Kaj bi utegnilo biti, če bi jih sredi stene ujelo več dni trajajoče divje neurje? Korak od zmage do poraza je kratek. Neusmiljeni človeški zakon povzdiguje zmagovalce v heroje, premagancem pa očita nesposobnost, neumnost ali norost. Hiebeler in tovariši so postali junaki.« Besede, ki jih dejanja – uspešna ali neuspešna – vedno znova potrjujejo.
Eigerjeva severna stena ostaja prizorišče novih, vsakovrstnih pustolovskih rekordov, neverjetnih uspehov, človeških tragedij, predmet razprav in celo samostojnih knjig. Pred leti je prav Harrer – živita še on in Heckmair – slikovito opisal steno in usode njenih obiskovalcev v »Belem pajku«.
Slovenci smo se v kronologijo Eigerja vpisali pozno (leta 1961 so tri štajerske naveze preplezale klasično smer), zato pa smo nadaljevali zelo uspešno. Največ zaslug za to ima Franček Knez, ki je isto smer ponovil v (takrat) rekordnem času in preplezal tudi dve krajši prvenstveni. Pred tremi leti pa je s prijateljema z odseka začrtal novo ekstremno težko smer, ki poteka čez celotno steno. (Poletna in zimska »trilogija« Svetičiča in Česna pa sta že novi zgodbi.)
Veliko je alpinističnih uspehov, ki so prelomni in precej jih je povezanih z Eigerjevo severno steno. Prvi vzpon, od katerega mineva letos pol stoletja, je gotovo eden izmed velikih prelomnic.
Matej Šurc
Alpinistke na Manasluju
Iz Švice poročajo o njihovem prvem ženskem vzponu na osemtisočak. Ursula Huber, učiteljica telesne vzgoje iz Appenzella, se je povzpela na Manaslu (8163 m) v navezi z Bedo Fusterjem in Richardom Ottom. Pred Ursulo so bile na Manasluju (prvem osemtisočaku, na katerega so stopile alpinistke) le Japonke: Mieko Mori, Naoko Nakaseko in Masako Uchida.
Strela v Špiku
Mariborčana Milan Jolič in Arnold Koštamaj sta imela v načrtu splezati Rimsko smer v Špiku, toda krajna poč na vstopu je bila preširoka (in pregloboka), pa sta se odločila za kombinacijo Dibonova – Skalaška – Krušičeva. Čisto v zgornjem delu, pri zobu, pa ju je pritegnil kamin na levi strani sedelca in po njem sta potem kljub dežju tudi izplezala. Računata, da sta preplezala dobra dva raztežaja nove variante (Strela: V+/V). Za varianto, v kateri nista pustila nobenega klina, je značilna dobra skala, le pod streho, takoj nad kaminom, je bilo nekaj naloženega kamenja.
Iz Centralnih Alp v Dolomite
Rado Nadvešnik in Marko Prezelj (oba AO Kamnik) sta 18. in 19. julija kot tretja jugoslovanska naveza preplezala znani Superkoluar (ED, 800 m) v vzhodni steni Mt. Blanc du Tacula. V najbolj strmem delu so bile razmere nekoliko slabše zlasti zaradi visokih temperatur. Plezala sta 16 ur. Potem sta se premaknila v Dolomite in v kraljici Dolomitov, v južni steni Marmolade splezala smer Vinatzer-Castiglioni (VI+), ki je visoka 800 metrov v domačih stenah je Prezelj v navezi Danilom Golobom opravil eno redkih (verjetno četrto) prostih ponovitev Perčičevega stebra v Vežici. Ocena VIII-. Z Blažem Jerebom pa je ponovil še Ljubljansko v Triglavu in Cozzolina v Mangrtu.
Alpinistični vodniki in vodnički
V poletnem času, ko se alpinisti porazgubijo po svetu, ostane marsikdo brez informacij: kako in kam. Pa ni potrebno daleč, največkrat samo do prve knjigarne, pa tudi v marsikateri pisarni PD je na voljo literatura za prodajo ali vsaj »na posodo«. V skrajnem primeru – ker še vedno ni obnovljena maloprodaja – pa pomaga tudi Franjo Zupančič, ki pri Planinski založbi PZS (Ljubljana, Dvoržakova 9, tel. 312-553) skrbi za edicije. Na zalogi je še Naš alpinizem, ponatis odlične knjige TK Skala iz leta 1932, ki je precej več kot le vodnik po klasičnih smereh. Tudi vseh pet Golnarjevih vodničkov – Logarska dolina, Matkov Kot, Peči pa Lučka Bela, Robanov Kot, oba dela Kamniške Bistrice in Tulove grede – so na voljo. Nekaj je tudi še vodnička za Martuljek (Igor Mezgec) in Zadnja Trenta, pa tudi izdaje AR Tri Cine. Če pa bo kdo iskal vodnike v tujih jezikih, pa bo razočaran, ta čas je dobiti le Ravensko Kočno v nemščini.
V pogorju Mt. Blanca
Dve Katarini, Černe in Trontelj, članici Akademskega AO iz Ljubljane, sta ta čas edina ženska »naveza« našega alpinističnega smučanja. Čeprav se s to aktivnostjo še ne ukvarjata dolgo, sta letos sami obiskali tudi že pogorje Mt. Blanca. Za vodstvo sta si izbrali »Les Alpes du nord a skis« . Anselma Banda, vodič, ki je kot nalašč za tiste, ki šele začenjajo, pa tudi za najbolj izkušene. Knjiga, ki je izšla tudi v nemškem prevodu, vsebuje opise 100 smukov, od najlažjih, do najtežjih. (Kot zadnji, z oceno ED, je npr. opisan smuk po Peutereyskem grebenu, z Mt. Blanc de Courmayeur, 4742 m, in po ozebniku Eccles, koder je naklonina tudi do 60 stopinj, višinske razlike pa je 1400 m. Prva sta ga presmučala avtor in Patrick Vallencant 31. 5. 1977).
Dekleti sta si izbrali (za začetek) dve znani turi. Severne vesine Mt. Blanc du Tacula (4238 m), ki so v knjigi ocenjene z AD, mesto S5, sta presmučali 18. julija. Gervasuttijev ozebnik v Tour Ronde (3792 m), ki ima ob oceni AD navedeno še povprečno oceno 450 pa tri dni kasneje.
Spominski tabor pod Mangrtom
Tradicionalni tabor v spomin Pavla Podgornika in Tamare Likar bo letos od 28. avgusta do 4. septembra. Možnosti za taborjenje so pod severno steno Mangrta, organizator srečanja AO Nova Gorica pa bo poskrbel za opise smeri.
Betka Galičič in Ksenija Lenarčič sta v severni steni Mangrta plezali Desni Piussijev steber in ga obe preplezali prosto. Cozzolinijevo smer v bližini pa sta plezala Franc Balon (prosto) in Rafko Primožič. V Novem vrhu so precej vzponov opravili člani Soškega AO. Miro Fon in Miranda Ortar sta opravila 1. ponovitev smeri Levitan (VI+, Al), Fon pa je s soplezalcem ponovil še Svetičičevo smer levo od Zajede planik. Ocena smeri je VII-, bila pa je to prva ponovitev. Spodnji del smeri NNNP sta prosto kot prva sredi junija ponovila Edo Kozorog in Peter Mežnar. Velik previs nad gredino pa sta obplezala po novi varianti na levi strani. Težave za celoten vzpon sta ocenila VI+/V. Smer Darilo (VI+) pa je verjetno doživel peto ponovitev. Plezala sta jo Fon in Mitja Lo Duca.
Gregor Kotnik in Tomo Virk (oba AO Domžale) sta v Šitah prosto ponovila Zajedo in JLA, prav tako prosto pa sta splezala kombinacijo štirih smeri. Začela sta po Blagoslovu, nadaljevala po smeri Belač-Zupan, potem po Stebru, izstopila pa sta po Zajedi. Slednjo so prosto splezali tudi še Rok Kralj, ter Dušan in Tatjana Cerar. Ženska naveza (vsi so člani AO Domžale) Tatjana Cerar in Bogdana Žgur pa sta v steni Dolske škrbine nad Jezerskim prosto ponovili Zajedo Ekar-Jamnik z vstopno varianto.
V Dedcu sta Strelo, ki ima oceno VI+, A2 prvič ponovila Aleksander Lekič in Avgust Robnik (oba AO Raduha).
Čisto na drugem koncu, v severni steni Loške stene, ki je zelo redko obiskana, sta prvo ponovitev Novogoriške smeri (V+, 1000 m) opravila Viktor Golja in Ivan Rejc (oba Soški AO).
Na programu je tudi ocenjevanje
50. generalna skupščina UIAA, mednarodne planinske organizacije, bo od 8. do 10. septembra v Banffu (Kanada), organizator pa je ACC, Kanadski alpinistični klub. Ob običajnih točkah dnevnega reda in volitvah podpredsednika bo posebno zanimivo poročilo Gustava Harderja (v imenu komisije za alpinizem UIAA) o ocenjevanju težav ter alpinističnih (plezalnih) vodnikih. To je vprašanje, ki zadnje čase vse bolj buri duhove, lestvica UIAA je že več let kar malo preveč potisnjena v stran (predvsem na račun francoskih in ameriških ocen) in potrebna so stalna »prevajanja«, ki begajo in vnašajo zmedo.
Čeprav nove lestvice ne moremo pričakovati kar čez noč, je razveseljivo že dejstvo, da obljubljajo za sedaj vsaj smernice in zapis izkušenj. Upajmo zato, da bomo dobili v doglednem času vsaj ta gradiva (in da bo o njih takoj tudi stekla razprava), saj za sedaj nič ne kaže, da bi se sestanka v Banffu udeležil tudi kak naš alpinist. Predaleč je in predrago, je slišati, čeprav bo ob generalni skupščini tudi vrsta pogovorov z najpomembnejšimi »gostitelji« odprav – predstavniki Kitajske, Nepala, Indije in Pakistana, zasedala bo (ob drugih) komisija za odprave UIAA itd.
Odprava na K2 opustila misel na vrh
Danes bodo naši alpinisti zapustili bazo – Vrh nedosegljiv tudi po normalni smeri
8. avgusta – Naša alpinistična odprava na drugi najvišji vrh sveta, 8611 m visoki K2, je po radijski zvezi sporočila v domovino, da je zaradi slabega vremena opustila vse poskuse, da bi se povzpela na vrh. Posebej poudarjajo, da vrha ni mogoče doseči tudi po normalni smeri, za katero so se naši alpinisti odločili, ko so ugotovili, da ni nobene možnosti splezati na vrh po jugozahodnem grebenu, kjer je zapadlo preveč snega.
Sedaj pa se je izkazalo, da vrh K2 v teh razmerah ni dosegljiv tudi po Abruzzijevi smeri, ki jo, imenujejo tudi normalna. V višinah nad osem tisoč metrov je zapadlo tri metre snega, zato so se včeraj vsi člani vrnili v bazo, jutri pa bo odprava krenila izpod gore.
Nosači so z večino opreme zapustili bazo že v nedeljo.
Franci Savenc
Odkrili ploščo sedmim tržiškim alpinistom
LOM POD STORŽIČEM, 7. avgusta – Z obuditvijo spomina na osem padlih partizanov, pred 47 leti v Verbičevi koči pod Storžičem, so opoldne Tržičani na istem mestu sklenili letošnja praznovanja ob občinskem prazniku. Za tržiške planince pa je Marjan Perko danes na planini Jesenje, pod severno steno Storžiča, odkril ploščo, na kateri je izpisanih sedem imen tržiških alpinistov, ki so se ponesrečili v domačih in tujih gorah.
Mirko Kunšič
