Alpinistične novice 33/1983

Prva jugoslovanska prosta ponovitev Phillip-Flammove

Spet vrsta odličnih in težkih vzponov v italijanskih Dolimitih: v Pali, Marmeladi, Tofani, Cima Scotoni in Civetti

Tudi turneja štirih članov Akademskega AO iz Ljubljane po italijanskih Dolomitih je bila lep dokaz, kako je pleza­nje pri nas napredovalo. Erika Gregorka, Igor Herzog, Marko Košir in Rok Kovač so za začetek v družbi alpinista Sepa iz Innsbrucka 19. julija ponovili »desert Dolomitov« Buhlovo poč (V+/V, 500 m) v Cima Canali (Pala).
Naslednji dan sta Erika in Mar­ko ponovila Grand Pilastro (IV, 400 m) v Pala di San Martino. Igor in Rok pa sta zavila v skoraj po­zabljeno klasično šestico Castiglioni-DeTassis v Pala Canali. Ocena V-VI (za prosto ponovi­tev) pa je po njuno za naše razme­re nekoliko visoka.
Nadaljevali so v steni Marmolade. Herzog in Kovač sta 22. julija opravila prvo ponovitev smeri v desnem delu (ob Slonovem trebu­hu) Marmolade di Rosia. Prvotno sta celo mislila, da sta opravila prvenstveni vzpon, saj po treh raztežajih, ovešenih z zankami za spust, ni bilo več sledov. Tudi v koči, koder imajo odlično doku­mentacijo, niso vedeli za nobeno smer v tem predelu. Šele v najno­vejšem avstrijskem vodniku so našli zabeležko: pred nedavnim so jo preplezali avstrijski ekstremisti in jo imenovali Tou Vabou (V, VI, A0, 800 m, 10 h). Smer, ki vodi spodaj po plateh, srednji del so žlamborji, zgoraj pa so razi, pa ni posebno hvaležna: ena za drugo si slede kamnite kanonade, kamini so mokri in spolzki, skala krušljiva itd.
Nadaljevali so v Tofani in 25. julija vsi štirje preplezali 500 m visok Pilastro di Rozes. Kovač je pri tem opravil (za Tomazinom) 2. JPP: prva streha VII+, potem VI + in VII-, druga streha VII… Po povratku je izjavil: »Lepa smer, le preveč vroče je bilo. Sicer pa mi tudi najtežja mesta niso delala posebnih težav. Pravi uži­tek.«
Nadaljevali so s svoj čas najtež­jo smerjo v Dolomitih, ki so jo v Cima Scotoni preplezali Lacedelli, Ghedina in Lorenzi. Herzog in Kovač sta že po kratkem vznožnem delu naletela na raztežaj te­žav VIII. stopnje – previski, ki si sledijo eden za drugim, nazadnje pa še gladka prečnica. Druga težja mesta pa sta Peter Livesey in Nikko Mailander, ki sta opravila 1. PP, ocenila s VII+ do VII. Za »proste plezalce« res lepa smer, ves čas v dobri kamnini in napeto (470 m).
Za konec pa so si prihranili znano steno Civette. Herzog in Kovač sta ponovila slavno smer Phillipa in Flauma (1. JPP: V,VI, VI+, VII). Plezala sta jo deset ur, z »malo orientacijskimi igricami«. Njuna tovariša sta isti dan ponovi­la smer Castiglionija in Kahna (IV, 300 m) v Torre Venezia.

Ines in Sanja sta verjetno prvi, ki sta jo zmogli sami
Že tudi tretje jugoslovanske proste ponovitve v Dolomi­tih – Privlačijo pač iste stene in iste smeri – Bilo je vroče
Ker so razmere v Zahodnih Alpah povsem nepri­merne za plezanje ledenih in kombiniranih smeri, kopne stene pa pravijo, da so v italijanskih Dolomitih mnogo lepše, se mnogi odlo­čajo raje za te. In ker so moderne pač proste ponovitve, tudi teh ne manjka. Žal le, da je premalo koordinacije in da ima nekaj smeri tudi že po tri jugoslovanske proste ponovitve. Res pa je, da privlačijo bolj tiste smeri, ki so znane. Enako velja tudi za stene.
Ines Božič (Obalni AO) in Janez Skok (Akademski AO) sta za začetek vstopila v daljšo (Harlinovo) Ameri­ško v Druju. Toda imela sta premalo opreme, v steni sta našla vsega nekaj klinov in po 600 m sta se morala obrniti. Potem ko sta za »tolažbo« ponovila le Gervesuttijev ozebnik v Mt. Blane du Tacul, sta raje odšla v italijanske Dolomite. Tu pa sta že v soboto (23. julija) preplezala (PP) eno izmed klasičnih dolomitskih še­stič, smer Conforto-Bertoldi (800 m, 9 h) v Marmoladi. Potem pa sta se uštela pri sestopu, šla okoli vse gore in spet je sledila selitev, tokrat v skupino Sella.
Ines in Janez sta 25. julija prosto (3. JPP) ponovila Via Irma (VII-, VI+) v Piz Chiavazes, Sanja Vranac, ki se jima je pridružila, pa se je prijela za nekaj klinov. V Pilastre di Rosses v Tofani VII, 550 m, 7 h) pa zaradi hude vročine ni šlo vse po načrtih. Božičeva in Skok, vsak sta se enkrat prijela za klin. Smer sta preplezala tudi Peter Čižmek in Sanja Vranac (oba Obalni AO). Smer Aste – Susati v Civetti sta Čižmek in Skok preplezala izjemno hitro, v manj kot petih urah. Pa je visoka 800 m in opravila sta (prvo jugoslovansko) prosto pono­vitev. Streho (A2) sta ocenila s VI+, sicer pa VI in tudi manj. Zelo hitro sta bila tudi naslednji dan v smeri Philip – Flam (900 m, 7 h), ki sta to tudi preplezala prosto (2. JPP). Previsni plošči, sicer ocenjeni z A1, tudi ona­dva priznavata oceno VII. Mokrim previsom pa sta se – za razliko od Kovača in Herzoga – izognila v desno (2 R, VI+).
Vsekakor najbolj zanimiv pa je vzpon, ki sta ga opravili Ines in Sanja. Sami sta preplezali smer Philipa in Flamma v Civetti, kar je prav gotovo naša doslej najtežja ženska ponovitev. Tisto, kar daje temu vzponu (29. in 30. julija, 15 h, bivakirali sta le dva raztežaja pod vrhom potem ko ju je prvi dan nekoliko oviral dež) še po­sebno veljavo, pa je trditev nekaterih, da je to prva ženska ponovitev smeri sploh. V koči Tissi, koder so jih zelo prijazno sprejeli in celo gostili, tej trditvi nihče ni oporekal. Na dokonč­no sodbo o tem »prvenstvu« in o po­menu tega vzpona za razvoj našega ženskega alpinizma, najbrž ne bo po­trebno dolgo čakati.

Nova v Nad Šitom glavi
Robi Rot in Slavc Svetičič sta 23. julija preplezala novo smer (VI-/V+, 300 m, 3 h) v S steni Nad Šitom glave. Vodi prek velike luske med Jassa in Zajedo, posvetila pa sta jo Srečku Rihterju.

Planinstvo v Bosni in Hercegovini
Pripravljajo vodnik po planinskih postojankah – Pohodi in plezalni vzponi
Čeprav smo sredi sezone dopustov, planinsko življenje v Bosni in Hercegovini ni zamrlo, celo nasprotno, zelo živahno je, od povsod prihajajo novice. Zaključujejo redak­cijo novega vodnika po planinskih ob­jektih in avtor Ševko Hadžialič ob­ljublja, da bo jeseni še na voljo. Na dan vstaje narodov BiH pa so odprli še en planinski dom, in sicer na Humu blizu Zenice.
Dosegli so soglasje, da planinsko glasilo PD Energoinvest »Staže« po­stane republiško, domenjeno le še ni, kakšen bo njegov novi naslov. (Pla­ninci BiH so bili od prenehanja soizdajanja Naših planin s PZ Hrvatske namreč brez republiške planinske re­vije).
Sredi julija je četverica planincev iz Travnika zaključila tradicionalni Do­hod na grob tovariša Tita. To je bil že četrti tak pohod (prvi je bil julija 1980). Na 344 km dolgi poti so obi­skali vse pomembnejše spomenike NOB v republiki.
Aktivni so tudi alpinisti. Dragan Ilič, Željko Rudan in Alirizah Vatrenjak so opravili prvenstveni vzpon prek osrednjega dela Mežica stijene (Čvrsnica). Stena je visoka 700 m, težave od III do VI in enkrat so mora­li bivakirati. Drugi pa so sedaj v Fran­ciji in Švici.

GRS sestavni del civilne zaščite
Žal se gornji podatek nanaša na avstrijsko URS, ki je imela v času od 25. do 29. julija v pogorju Wild Alpen področni tečaj, ki so se ga udeležili kot opazovalci nekateri člani naše GRS. Na tečaju je sodelovalo 180 tečajnikov, ki so bivali v šotorih, zad­nji dan pa so prikazali svoje znanje in delo na demonstraciji, ki ji je priso­stvovali tudi deželni glavar dr. Kreiner. Le-ta se je slovenski delegaciji zahvalil za sosedsko sodelovanje in visoko ocenil delo naše GRS. Poleg izkušenj, ki so jih naši predstavniki z načelnikom slovenske GRS Binetom Vengustom na čelu nabrali ob primer­janju programov naše in avstrijske GRS, je nanje napravilo največji po­zitivni vtis dejstvo, da je GRS tudi formalno sestavni del civilne zaščite in tako stalno aktivno sodeluje z milico in vojsko. Tudi na prikazu delovanja GRS sta vojska in milica sodelovali s helikopterji in tehnično opremo.

Novogoričani spet uspešni
Pavla Kurinčič in Peter Podgornik sta 23. julija preplezala (verjetno) no­vo smer v Z steni Labrja – med Špičjem in Plaskim Voglom, IV/II-III, 600 m, 3 h. Če bo potrjeno, da je smer res nova, se bo imenovala Di­rektna, saj vodi naravnost na vrh. Te­den dni kasneje je Podgornik z Mila­nom Velikonjo opravil 1. P. celotne Puntarske smeri (zgornji del je imel že 2 P) v Vrščacu; VI, A2/III-V, A0 850 m, 10,30 h. Naslednji dan je Veli­konja z Mirjam Bizjak opravil verjet­no šele 1. MP Centralne v Vršacu. Milena Ekar in Bizjakova pa sta ko­nec minulega meseca opravili vzpon po kombinaciji Zgrešena – Tomažev steber nad Jezerskim.

Cilj naših letos jeseni
Južna stena Anapurne (8091 m), v katere levem delu žele letos jeseni naši alpinisti preplezati novo smer, Odprava »Anapurna 83« se je odločila tudi za pozdravne razglednice; kdor bo na žiro račun PZS (za Anapurno) 50101-678-47046 do septembra nakazal 150 din, bo iz Nepala dobil pozdrave s podpisi vseh udele­žencev. V prosti prodaji so razglednice po 50 din.

Tudi Angleži na Mt. Everest po Zahodnem grebenu
Na Zahodnem sedlu (Lo La, 6005 m) se pomladi obeta prava gneča
Zahodni greben Everesta (8848 m) je kar naprej v sredi­šču pozornosti. Niso se še dobro pole­gli prvi komentarji ob podrobnostih francoskega načrta (Jugoslovansko smer bodo skušali ponoviti jeseni s pristopom čez Kitajsko), ko so v An­gliji objavili že sestavo njihove ekipe. Na enak način bo poskušala spomladi 1984. To, da imajo enak načrt, samo s težjim, originalnim dostopom skozi Nepal, tudi Bolgari, pa smo že nekaj­krat poročali. Na Zahodnem sedlu (Lo La, 6005 m) se spomladi torej obeta prava gneča!
Angleško odpravo bo vodil Pat Gunson, člani pa so John Delamare, Mike Fowkes, Steve Howe, Dave Kay, Mick Lunch in Gordon Nuttall. Njihov proračun predvideva 34.500 funtov stroškov, kar za odpravo preko Tibeta sploh ni veliko.
Angleži so bili doslej na Everestu že po dveh smereh (preko Južnega sedla in čez J steno), ki sta obe njihovi prvenstveni. Lani pa jim je uresničitev tretje (SV greben) zadnji trenutek preprečila nesreča. Jugoslovansko smer po Z grebenu pa imajo tudi že tretjič v načrtu. Le nekaj mesecev po velikem uspehu naših je Scotta in tova­riše z Lo La pregnal orkanski veter, neuspešen pa je bil tudi doslej edini zimski poskus (1980/81).

Tri zajede v enem
Slavko Frantar je z ženo Maričko 24. julija preplezal Grapo med Škrla­tico in Rakovo špico. V srednjem delu sta plezala dva raztežaja po levem stebru (V, v prvih 5 m sta našla tri kline) in ne po desnem, kar je morda nova varianta. Sestopila sta po Škrlatičnih gredah.
Nekaj posebnega pa si je Čop’k, kakor pravijo prijatelji Frantarju, pri­voščil 31. julija. V navezi s Tinetom Bucikom (vsi AO Rašica) sta v enem dnevu preplezala tri velike zajede: Zajedo Travnika (3h), Dularjevo v Jalovcu ( 3,30 h) in potem še Zajedo Šit (2,30 h). Iz koče v Tamarju sta odšla še pred svitom in ob 9. uri sta bila že na vrhu Travnika. Potem pa dolg sestop čez Mali Kot in pod Jalo­vec. Z njega sta sestopila skozi Ozeb­nik, s Šit pa kar po smeri Jesihove. V dolini sta bila še pred nočjo, nekako po 18 urah. Vmes pa sta se večkrat vprašala: bova zdržala, saj je bilo hu­do hudo vroče.

Sporočilo iz Pamirja
Vodja kranjske alpinistične odpra­ve »Pamir 83« Tomaž Jamnik je po­slal na PZS – KOTG kratko, toda jasno sporočilo: »Aklimatizacijske tu­re smo opravili. Sedaj je na vrsti veli­ka stena – Pik Komunizma. Vsem lep pozdrav.«

Marjan Tschertou v Steni
O alpinizmu med Slovenci na Koro­škem smo nekaj malega izvedeli šele v začetku leta. Tedaj smo tudi pisali o Marjanu Tschertouu iz Slovenjega Plajberka, ki študira pravo v Inns­brucku. Prve alpinistične korake je napravil v stenah Karavanke, se med študijem potem izpopolnjeval v av­strijskih plezalnih vrtcih in stenah, le­tos spomladi s tovariši treniral v Calanques ob francoski obali… Zadnja novica, ki smo jo prejeli o njem, pa pravi, da je 23. julija sam preplezal Skalaško smer, dan za tem pa z enim izmed tolminskih alpinistov še Čopov steber v Steni. Sedaj pa meri še v Zahodne Alpe, v prihodnje pa računa tudi na kako odpravo v tuja gorstva.

Črnučani v Treh Cinah
Marjan Kovač, Dejan Ogrinec, Da­nilo Patarčič in Dušan Žigon, člani AO Črnuče so od 24. do 27. minulega meseca opraviti 20 vzponov v Treh Cinah. Preplezali so Preussovo poč, Dibonov raz v Veliki Cini, Kopač in Patarčič pa tudi Cassinovo v Naj­manjši Cini. Po vrnitvi domov pa je Kovač z Mirkom Kranjcem preple­zal še Wissijakovo v Steni.

Dva solista v Čopovem stebru
Silvo Kragelj in Bojan Slabanja sta julija ponovila redko plezano Poslo­vilno smer (V-/III-IV, 3 h) v Mali Rinki. Kragelj je nato z Milenkom Arnejškom (Akademski AO) ponovil še Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. 31. preteklega meseca pa je sam preplezal Skalaško s Čopovim stebrom. Pod Čopovim stebrom ga je dohitel Mirko Pogačar (AO Radovljica), ki ga je prav tako zmogel v solo vzponu.

PP smeri Iva Reye
Zadnji dan preteklega meseca sta Jože Štalekar in Franček Tamše preplezala Spominsko smer Iva Reye (Zmaj) v Ojstrici. Tamše je pri tem opravil (morda prvo) PP in težave ocenil s VI/IV-V. Potem so v dveh navezah (Mira in Franc Tamše ter Anka Logonder-Jože Štalekar pre­plezali še Herletovo smer.

Via Damiani in Smer prijateljstva
Sredi preteklega meseca so se pod SZ steno Velike Babe (južni del Kaninske skupine, na italijan­ski strani) zbrali planinci Sloveni­je, Koroške in Rezije. V Dolomi­tih se je namreč ponesrečila naša rojakinja Rezijanka Damiana Del Gobbo in tovariši so ji v tej steni posvetili prvenstveno smer. Na komemorativnem srečanju so ji ob vstopu odkrili malo spomin­sko ploščo, smer pa poimenovali Via Damiana. Za zaključek sta tolminska alpinista Metko Fon in Davorin Žagar preplezala še pr­venstveno Smer prijateljstva. Prva dva raztežaja po Via Damia­ni, potem pa samostojno do vrha (V+/IV-V, 240 m, 3,30 h).

Po več smeri na dan
Aco Pepevnik je 15. julija sam po­novil Tomavsko in Miniaturno v Škar­jah, dan za tem pa kar pet smeri: Herletovo, Ogrinovo in Južni raz v Ojstrici, Pintarjevo v Dedcu in Mimo votline v Vršičih. Tretji dan pa je z Marino Pepevnik in Marijano Šah preplezal Levo v Ojstrici. Tega dne sta Matej Banič in Andrej Primožič preplezala Jernejev steber v Dolgem hrbtu, greben Rinka – Skuta in Igličevo v Mali Rinki. Jože Zupan (vsi AO Celje) pa je v enem dnevu sam pre­plezal Vzhodno in Cicovo v Mali Rin­ki ter Szalay-Gerinov greben. Štirje člani AO pa so s tečajniki odpotovali v Chamonix, koder bodo imeli ledeni­ški tečaj.

Ni bila 1. PP
Rok Kovač je sporočil, da novica o 1. PP Direktne smeri na Črni graben v Steni ni bila točna. Prvo prosto pono­vitev (VI-, V+, V-…) sta opravila z Janezom Skokom (oba Akademski AO) že 26. septembra lani. Vendarle vzpona nista javila!

V Velikem škednju
V nedeljo 31. preteklega meseca sta Marko Kogoj in Nataša Leban ponovila Smer ob macesnih z novo izstopno varianto (V, 2 R) po zajedi. Metko Fon in Janko Humar (vsi tol­minski SAO) pa sta ponovila ZSZ (V+, A1, 220 m). Obe smeri sta v Velikem škednju, to je steni, ki se dviga iz gozdov levo od postaje B kaminske žičnice. Lepa in zahtevna plezarija v popolni vertikali. Če izpu­stiš kamen v zadnjem metru smeri, pade naravnost v grušč, ne da bi se enkrat samkrat dotaknil stene.

Na kratko
AO Celje: Franc Horvat in Golavškova sta 30. julija preplezala Levo v Ojstrici, dan kasneje pa še Modec-Režkovo v Škarjah.
AO Impol: Vladimir Bračko, Vla­da Leva, Irena Tič in Ivan Šturm so 25. julija opravili prečenje Aig. du Midi – Plan, dva dni pozneje pa so prečili še vrhove Mt. Blanca. Mira Uršič pa je z Zoričem (AO Kozjak) 30. preteklega meseca preplezala Skalaško v Špiku.
AO Kozjak: Franci Bračko in Tone Golnar sta 29. julija ponovila Aschenbrennerjevo smer v Travniku.
AO Matica: Ničo Kregar in Zoran Radetič sta 31. julija preplezala kom­binacijo Prusik-Szalay s Kunaver-Drašler v Sfingi. Dan pred tem sta Lidija Honzak z Janezom Marinčičem ter Vlasta Kunaver s Stojanom Kej­žarjem preplezala Skalaško s Čopo­vim stebrom.
AO TAM: Silvo Babič in Sašo Prosenjak sta pred mesecem ponovila Spominsko smer D. Bregarja v Štajer­ski Rinki. Nekaj dni kasneje sta vsto­pila po Gradišnikovi v Planjavi, nada­ljevala po spodnjem delu Direktne, izstopila pa po Celjski. Še isti dan sta nato ponovila tudi Vzhodno in Duša­nov steber v Mali Rinki. Svojo »tur­nejo« sta zaključila s ponovitvijo Aschenbrennerjeve v Travniku.
AO Vipava: Darko Hrovatin in Ivan Premrl sta ponovila Zajedo in Kočevar-Pajer v Malem Jalovcu, Oton Naglost in Martina Rekar Koče­varjevo v Šitah, Davorin Kodele pa z Markom Fabčičem prosto Zajedo Šit.

Je bila prvenstvena
Pred časom smo poročali, da sta Frane Kemperle (AO Kamnik) in Stane Mokotar (AO Rašica) ponovila Steber revežev v Mojstrovki. Vendar, po opisu sodeč in shema to potrjuje, sta plezala novo smer ali vsaj varianto v Zadnji Mojstrovki, nekoliko desno od smeri Golob-Juvan. Dvome vzbuja le še klin, ki sta ga našla na koncu 2.R. (višje ni bilo nič). Kemperle in Moko­tar sta 16. julija opravila (5). PP Helbe v Steni, 31. pa sta ponovila Cizlje­vo v Špiku.

Izšla 3. izdaja PV Karavanke
Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je te dni dobila iz Tiskarne Ljubljana prve izvode planinskega vodnika Karavanke. Tudi tretjo (popravljeno in do­polnjeno) izdajo je pripravil Stanko Klinar, uredil pa Franci Savenc. Na prvi pogled vodnik sicer ni nič drugačen kot v prvih dveh izdajah, je pa v njem veliko novosti in popravkov. Nova pa je seveda tudi cena – 420 din, za večje nakupe in prodajo v posto­jankah pa priznava Planinska za­ložba PZS seveda poseben po­pust.

Trikrat solo v Steni
Teden dni po vrnitvi iz Andov sta Božič in Pogačar preplezala Skalaško v Špiku. Potem so člani AO Radovlji­ca delali na Kriških podih in mimo­grede preplezali še nekaj krajših sme­ri v Bovškem Gamsovcu in Stenarju. »Zadnji teden sem se pa potrudil«, je v nedeljo 31. julija zvečer v Vratih povedal Mirč Pogačar. In res – v pe­tek je sam preplezal Wisiakovo v Ste­ni in komaj še utekel nevihti. Naslednji dan je ponovil Prusikovo v kombina­ciji z Razom mojstranskih veveric v Sfingi. V nedeljo pa je v vsega 3 urah preplezal še Skalaško s Čopom ste­brom (zgoraj je naletel na Silva Krag­lja, ki je z enako kombinacijo prav tako opravil sam.) »Največ težav,« je še povedal »mi je vse dni povzročala vročina. Povsem me je izsušilo.«

Dve novi v Štruci
Aco Berlec in Janez Benkovič sta 30. minulega meseca preplezala kom­binacijo Zajeda-Čez ploščo v Skuti, nato pa še Kopač-Baš v Štruci in Ben­kovič sam Gregorinov steber v vzpo­nu ter Belačev v sestopu (obe smeri sta v Kalški gori). Dan kasneje je Benkovič z Marjanom Kregarjem opravil dva prvenstvena vzpona v Z steni Štruce: Kiks (I-II, 150 m) in Sončkovo smer (IV+, 150 m). Kregar je z Janezom Plevelom (vsi AO Kamnik) pred tem ponovil Hudeček-Juvan v Travniku ter JLA v Šitah.

Ledeniški tečaj v Presaneli
AO Škofja Loka je julija v Presa­neli organiziral ledeniški tečaj, ki se ga je udeležilo 10 članov in dva gosta iz AO Železniki. Ob tem so opravili še 28 vzponov v Cima Presaneli in Cima Vermiglii. Osmerica je potem nada­ljevala pot v Chamonix. Splezali so več smeri: Gervassutijev ozebnik, Contaminovo v Mt. Blanc du Tacul, prečili Mt. Blanc itd. Boštjan Kekec in Damjan Vidmar sta 22. in 23. julija v 15 urah ponovila Bonattijev steber v Druju.
Njihovi tovariši pa so plezali v do­mačih gorah. Zvone Petelin in Uroš Rupar Direktno v Špiku, Zdenka Demšar in Kekec Skalaško s Čopovim stebrom, Kekec in Vidmar Helbo z Ladjo itd.

Vrnili so se iz Hercegovine
Člani AO Kamnik so tudi letos or­ganizirali »odpravo« v hercegovske gore. Akcije, ki posebno mladim dajo zelo veliko, jih navaja na samostoj­nost, jim nudi možnost plezanja novih smeri itd. se jih je udeležilo 15, trajala pa je od 15. do 31. julija. Bilo je samo 5 alpinistov, vsi drugi so bili (mlajši in starejši) pripravniki, pa so se vendarle vrnili z nadvse odlično bero vzponov.
Začeli so v Čvrsnici s prečenjem Velikega kuka. Ker pa je bila tam le prevelika vročina, so se potem raje preselili pod Velež. V tem ostenju pa so (čeprav so štirje že morali oditi) opravili 111 vzponov po 37 smereh, od katerih jih je bilo kar 30 prven­stvenih, ne manjka pa tudi prvih po­novitev! Praktično so orali ledino in to v steni, ki je visoka do 410 m (po višinomeru). Kamnina je bila sicer ne­koliko slabša, kot je npr. v Paklenici, pa vendarle manj krušljiva kot v do­mačih gorah. Zgovorne so tudi ocene, saj so tako rekoč vse, od I do V+, A2.
V odpravi, ki jo je vodil Bojan Pol­lak, so sodelovali člani AO: Cene Berčič, Dare Božič, Meta Brnot, Milan Gladek, Danilo Golob, Tatjana Golob, Boštjan Griljc, Darja Jenko, Sonja Lanišek, Mihela Možek, Rado Nadvešnik in Marko Prezelj.

OD TOD IN TAM

Zavetišče med Elbrusoma
Vrh Elbrusa, s 5633 m je najvišji na Kavkazu, postaja vse bolj obiskan, zadnja leta celo v zimskem času. Pod njim je namreč veliko zimsko­športno središče in alpinisti se z žičnicami lahko pripeljejo zelo visoko. Toda nad »Zavetiščem 11-tih« ni nobenega objekta. Pred nedavnim je v glasilu Sov­jetski šport izšlo pismo enajstih znanih alpinistov (med njimi so udeleženci odprave na Everest), ki zahtevajo, da je treba čim prej znova zgraditi objekt na sedlu med vzhodnim in zahodnim vrhom (leta 1933 zgrajeni na­mreč že 20 let ni več uporaben). Povod za to zahtevo je bila ne­davna smrt četverice malo pod vrhom.

26 Bolgarov na Piku Lenina
V letu pred odpravo na Everest (po Jugoslovanski smeri) je in še bo odšlo v tuje gore zelo veliko bolgarskih alpi­nistov. In zanimivo je, da to niso le nacionalne reprezentančne skupine, med njimi je tudi precej klubskih, ki so zametki samostoj­nih odprav v Himalajo in Kara­korum (1985). O uspehih po­drobneje še ne poročajo, znano je le, da se je na vrhu (7134 m) zvrstilo letos že 26 Bol­garov.

Novo na Jungfraujochu
Na mestu, kjer je bil nekdanji hotel (pogorel je leta 1972) tik pod sedlom Jungfrau, na višini 3454 m, dokončujejo nov turistični objekt. V njem bo restavracija s 700 sedeži, predra­čun pa je 47 milijonov švicarskih frankov ali šestkrat več, kot bi stal v dolini.

Z zmajem v Tjan-Šanu
Sergej Kazancev in Sergej Hakimov sta v gorah Tjan-Šana opravila izjemen po­dvig z zmajem. Štartala sta z niz­ke skale, se potem dvignila 130 m višje nad ravnico, ko pa sta zakrožila nad jezerom, sta do­segla celo 800 m višinske razlike. Na izhodišče sta se vrnila po 47 minutah, potem ko sta prejadrala približno 20 km.