Alpinistične novice 32/1979

Iz dela KA PZS

Po uspešno opravljenem ledeniškem tečaju pod Grossglocknerjem (19 tečajnikov, 10 AI,) so bili inštruktorski izpiti. Opravilo jih je 33 kandidatov tako, da imamo sedaj v Sloveniji že 81 AI. Toda – še vedno je 18 alpinističnih kolektivov brez avtoriziranega vzgojnega kadra! To bo potrebno kar najhitreje popraviti, morda celo s področnimi pripravljalnimi seminarji, do tedaj pa se bodo morali ti kolektivi za pomoč obračati na močnejše AO. Brez izprašanih AI namreč ne bi smela potekati nobena alpinistična šola.
Od 19. do 26. t. m. bo v Vratih začetniški alpinistični tečaj, ki ga bo vodil Zvone Korenčan. Razpis so že dobili vsi AO ter AS, pa tudi vodniki in inštruktorji, da bi se lahko prijavili za vzgojno delo. Jesenski alpinistični tabor (2. do 9. septembra) pa bo letos v Zahodnih Julijskih Alpah, pri koči Pellarini pod Višem, vodil pa ga bo Jože Žumer.

Motivacija za alpinizem
Že kar številnim diplomskim nalogam s področja planinstva in še posebej alpinizma, se bo že jeseni pridružila še ena. Jože Mihelič, absolvent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, je namreč pričel zbirati podatke za zasnovo ankete: zakaj se ljudje odločajo za alpinistično aktivnost. Komisija za alpinizem PZS prosi vse, ki bodo naprošeni za sodelovanje, da se odzovejo, morebitne pripombe pa lahko pošljete na naslov: Jože Mihelič, Gradnikova 63, 64240 Radovljica.

Ženski navezi
V četrtek 26. julija sta Tomo Česen in Matjaž Dolenc v 10 urah ponovila Peternelovo smer v Kombinaciji z Ladjo v S steni Triglava, Barbara ter Marija Perčič pa sta sami ponovili Bavarsko z Dolgo Nemško smerjo. Dva dni kasneje sta Klemen Kobal in Vili Skok preplezala Jubilejno smer v Dolgem hrbtu, Marija ter Jožica Perčič pa Kašutovo smer v S steni Grintavca. Vsi so člani AO Kranj.

Tudi na Mt. Blancu
Alpinistična sekcija pri ljubljanskem PD »Viharnik« je v letošnjem letu spet zaživela. Sredi julija je Aleksander Čičerov vodil skupino začetnikov prek Stene (Slovenska smer, spodaj Kamini, zgoraj Prevčev izstop) in potem na vrh Triglava. 26. julija sta z Grassellijem (Matica) ponovila Jugov steber, zadnja dva dneva preteklega meseca pa so se na Mont Blanc povzpeli: Jurečič, Potočnik in Žgur.

Nad Kriškimi podi
Franci Golmajer in Franci Pretnar sta 22. in 23. julija plezala v Gamzovcu nad Kriškimi podi, koder doslej še nismo registrirali smeri. (Pred tem so plezali tudi v Pihavcu, toda še niso posredovali vseh podatkov.) Smer, ki vodi levo od vrha, so ocenili s III (100 m), smer desno s II in varianto iz nje na vrh IV.

Kamniške novice
Smer Sandija Wisiaka sta 21. julija ponovila Kregar in Pollak, Violeta Potočar je s Plevelom ponovila Kratko Nemško smer, Ažman, Berlec in Trobevšek pa so v Planjavi ponovili Nedeljsko smer. 26. julija je Benkovič sam preplezal Virensovo smer v Koglu. 29. julija pa je Violeta Potočnik s Plevelom ponovila Skalaško smer s Čopovim stebrom, Balantič ter Benkovič pa sta preplezala Spominsko smer I. Reya v Ojstrici.

Mihova smer v Storžiču
V nedeljo 29. julija sta Bergant in Markič preplezala Direktno smer v Šitah. Iztok Tomazin (vsi AO Tržič) pa je 26. julija sam ponovil Prontarsko smer (V-/III, 350 m) v SZ steni Velikega vrha, dva dni kasneje Skalaško smer v Triglavu, v nedeljo pa je v Storžiču preplezal še prvenstveno smer (V/III-IV) v spomin na Miho Peharca.

Iz Postojne in Maribora
Rado Fabjan in Igor Mezgec (AO Postojna) sta 28. julija ponovila smer Juvan – Šteblajv Široki peči (verjetno šele 3. ponovitev).
Srečko Rihterič in Ivo Veberič sta 20. julija ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki. Dan kasneje je Veberič z Matjažem Fištravcem ponovil še Igličevo smer v Mali Rinki, 27. julija pa s Francijem Topolovcem (vsi člani AO Kozjak) Aschenbrennerjevo smer v Travnikom.

O Mihaeilu Hargianiju
V Moskvi je nedavno izšla knjiga »Voshoditelj«, v kateri je Jurij Burlakov podrobno (280 strani) opisal življenje in delo legendarnega Miše, enega najboljših sovjetskih povojnih plezalcev. Z Qniščenkom sta bila prva, ki sta plezala tudi najtežje smeri v Zahodnih Alpah (Grandes Jorasses, Grandes Capucin, Petit Dru…) in Dolomitih, kjer se je 5. julija 1972 tudi smrtno ponesrečil v Cima Su Alto.

Zimsko prečenje samohodca
Pavol Pochyli je od 23. februarja do 9. marca opravil prvo samostojno prečenje (in še zimsko povrhu) grebena Zahodnih, Visokih in Belanskih Tater (ČSSR). Turo je opravil brez kakršne koli podpore, brez poprejšnjega prinašanja hrane in ne da bi spustil en sam vrh na dolgi poti. Poznavalci označujejo njegovo dejanje kot doslej najtežje v vsej zgodovini tatranskega alpinizma.

158 deviških sedemtisočakov
Če si odmislimo definicijo, kaj je samostojen vrh, ki je dokaj sporna in za prenekaterega alpinista celo brez vrednosti, potem je na zemeljski krogli še kar precej, tudi zelo visokih vrhov, na katere še ni stopila človeška noga. Celo v masivu Lhotseja in Anapurne I sta dve taki koti. Sedemtisočakov pa je, po pisanju poljskega Taternika, celo najmanj 158 (podatki o kitajskih gorah so namreč precej pomanjkljivi). Možnosti je torej še precej.

Zadrčani na Kilimandžaro
V počastitev 80 – letnice organiziranega planinstva v Zadru je PD »Paklenica« pripravilo malo odpravo (5 članov) na najvišji vrh Afrike – 5890 m visok Kilimandžaro. 27. julija so odšli na zaključeni trening v Švicarske Alpe, 8. t. m. pa bodo nadaljevali pot v Afriko, od koder se bodo vrnili 24. t. m. Odpravo financira deloma PD, večino sredstev pa so zbrali udeleženci sami.

Solinska planinska transverzala
Klub mladinskih vodnikov iz Splita ter mestna konferenca ZSM sta 26. julija letos odprla Solinsko planinsko transverzalo (Po sledeh prvega solinskega partizanskega odreda). Podrobnosti je mogoče izvedeti tudi po telefonu (058/47-790).

Uspeh v Franciji
Dne 27. 7. sta člana AS Delo Roman Cerar in Janez Vodlan (AO Domžale) opravila prvo jugoslovansko ponovitev Ameriške direktne smeri v Druju, v francoskih Alpah. Plezala sta dva dni. V smer je v tem času vstopilo 12 navez vendar sta jo preplezali le dve.
Dva dni pred tem sta preplezala tudi Švicarsko smer v Les Courtes. Ledne razmere so bile slabe, saj je bilo dosti trdega ledu, ki se je tudi krušil. Zelo velika je bila tudi krajna poč – za cel raztežaj. Nekaj navez se je obrnilo, poljski navezi pa sta jo pomagala preplezati.

R.C.

Člani PD Lesnina na Bernini
Kakor smo že poročali so bili planinci PD Lesnina minuli mesec v pogorju Bernine, ki leži med Italijo in Švico, kjer so dosegli zastavljeni cilj. V odpravi je bilo 47 udeležencev.
Osvajanje Bernine je potekalo natanko po predvidenem programu. Na vrhu Bernine (4050 m) so bili 23. julija v zgodnjih jutranjih urah. Dan prej pa so bili tudi na Pizzo Roseg (3936 m).
Da je potekalo vse bolj varno, so udeleženci spremljali domači alpinisti – gorski vodniki: Roman Robas, Štefan Marenče, Jože Hočevar, Janez Duhovnik, Franc Anžin, Avgust Delavec, Jure Senegačnik, Miha Pucko in Martin Gričar.

J.K.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja