Knezova 20. prvenstvena v Steni
V severni steni Triglava je s Smodišem preplezal Štajersko smer
Franček Knez, član AO Impol, spada med tiste naše alpiniste, ki imajo najbolj bogato bero alpinističnih tur. Med sedaj aktivnimi pa ima prav gotovo daleč največ vzponov. V sredo 22. t. m. sta s Smiljanom Smodišem, članom celjskega AO, opravila Knezov 20. prvenstveni vzpon – če štejemo samo tiste v severni steni Triglava! Nekateri od njih so sicer verjetno samo variante, je pa zelo težko potegniti ločnico med njimi in pravo plezalno smerjo, še posebno v Steni, ki spet kliče po natančni »inventuri«, predvsem pa primerni vodniški predstavitvi. V njej je namreč že prek 50 smeri, vseh variant pa sploh ne bo mogoče registrirati
Knez in Smodiš sta začela levo od variante Dular-Jeglič-Kunaver. Plezala najprej naravnost navzgor, presekala to varianto in nadaljevala po stebru do Zlatorogovih polic, prešla tudi te, nato pa prečila v značilno zajedo (vzporedno z DD varianto), po kateri poteka v spodnjem delu Cenetova smer. Po zajedi sta tudi izplezala. Knez je novo smer, ki sta jo imenovala Štajerska, ocenil s A1, V-/IV+, v spodnjem delu pa je skala odlična, tako da je tudi zahtevne previse lahko preplezal prosto.
Tabor v Dauphineji v slabem vremenu
Severne stene so bile neprimerne za vzpone udeležencev tabora CAF
Na povabilo francoske alpinistične organizacije (CAF) je KA pri PZS poslala na mednarodni alpinistični tabor v La Berarde (Dauphineja) Mitjo Kanelopullosa (ki se je štiri dni po vrnitvi smrtno ponesrečil) in Metoda Škarjo. Tabora sta se udeležila tudi po dva zastopnika iz Anglije, Irske, Poljske, Švice in Turčije, trajal pa je od 5. do 18. t. m. Vreme ni bilo idealno, v popoldanskem času so bile vedno nevihte. V začetku drugega tedna se je vreme popravilo za nekaj dni, nato pa se je spet poslabšalo. Zaradi tega so bile severne stene požlejene in poprhane ter neprimerne za vzpone.
V ponedeljek sta naša alpinista s francoskim kolegom preplezala smer Savoyards (V, mesto VI, 330 m, 530) v Aiguille Dibona (3130 m). Zelo lepa smer v imenitni skali. Čez dva dni (v sredo 8. t. m.) sta zlezla Severni kuloar (D+, 50° – 55°, 400 m, 6h) v Les Bans (3669 m). V petek sta v Aiguille de Gandoliere (3327 m) preplezala Severni steber (V-, 300 m), naslednji dan pa sta vstopila v Direktno smer v južni steni Grand Pic de la Meije. V smeri sta se krepko zaplezala, izgubila nekaj ur, nato pa ju je ujela še nevihta s sneženjem, kamini pa so bili polni ledu. Po dveh tretjinah stene sta se umaknila po gredini na ledenik Carre (ocena do sem D+, 600 m, 10 ur), nato pa celo noč med sneženjem sestopala.
Po dnevu počitka sta se s francoskim kolegom odpeljala okrog Dauphineje v Ailefroide pod severno steno Trois Dents du Pelvoux, kjer so 15. t. m. preplezali znani kuloar Chaud (TD+, 80° – 70°/55°, 500 m, 5 ur). Kuloar je najstrmejši v zgornjem delu, kjer se naklonina spreminja z leti, odvisno od premikov serakov na vrhu.
V petek, ko se je vreme popolnoma poslabšalo, sta se odpeljala domov.
Trije vzponi F. Benceta
V Zahodnih Alpah letos naši alpinisti nimajo posebne sreče z vremenom. Toda tisti, ki so dobro pripravljeni, znajo izkoristiti tudi kratka obdobja lepega ali vsaj primernega vremena.
Žal še nimamo pregleda, o dosedanjih vzponih, oglasil se je le Tržičan Filip Bence s podatki o treh solo vzponih. 14. t. m. je preplezal (dobri dve uri) Avstrijsko smer v Les Courtes in sestopil po Cavalier-Labours-Simond. Dva dni za tem je ponovil (tri ure) še Frendojev steber (E. Frendo-R. Bionda 11. julija 1941, AD z mesti IV in IV+, 1100 m) v Aiguille du Midi. To je naša četrta ponovitev in prva jugoslovanska solo. Zadnje velja tudi za prvo smer, ki pa so jo naši alpinisti doslej že večkrat preplezali 17. t. m. pa sta se v smeri Cournaz -Mathei, bolj znani kot Desni steber Courtov (spodnja tretjina 50-58 st., srednja »dobra« IV, zgoraj pa snežni raz) znašla kar dva alpinista – solista iz naših krajev. Poleg Benceta je smer preplezal namreč še Rado Fabjan iz AO Postojna. Obe sta 1. JSP (jugoslovanski solo ponovitvi).
Prvenstvena v Z steni Brane
Miran Martinjak in Miro Šušteršič (oba AO Mengeš) sta 11. t. m. preplezala Skalaško smer s Čopovim stebrom. Teden dni kasneje pa sta v zahodni steni Brane opravila prvenstveni vzpon. Nova smer poteka 50 m desno od Belega stebra (smer Humar-Škarja) po značilni 200-metrski zajedi, ki vodi do gredine, višje gori pa po žlebu. Višina smeri je 450 m (po grebenu še 250 m do Bosove grape po kateri sta sestopila), ocenila pa sta jo s mestom VI-, dva mesta V+, ostalo V, zgornji del III-IV, 7 h. Pravita, da je bilo lepo prosto plezanje v trdni skali. Smer sta posvetila tragično preminuli tajnici PD Mengeš Minki Šimenc.
Slovenjebistričani na Okrešlju
Marjan Frešer in Janko Korent sta 22. t. m. prosto ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki. Milan Romih in Mira Uršič (vsi so člani AO Impol) pa sta opravila drugo ponovitev Zajede (Čanžek s tovarišem) v Turski gori (ocena V-VI, plezala sta 7 ur). In še stara novica: Frešer je z Ireno Tič v nedeljo 12. t. m. preplezal Heletovo smer v Ojstrici.
Korošci pod Grossglocknerjem
Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne je v dveh od 2. do 5. t. m. organizirala ledeniški tečaj na ledeniku Pasterza pod Grossglocknerjem. Šest pripravnikov in pet alpinistov (AO Črna, Ravne, Slovenj Gradec) pod vodstvom Andreja Špilerja je obdelalo ves program, vsi pa so preplezali tudi varianto smeri Glocknerkopf (III+, okoli 1300 m).
V četrtek 9. t. m. sta Zdravko Grosar in Milan Plesec preplezala Originalno in ZZ v Mali Raduhi, dva dni kasneje pa še z Miranom Jelenom in Igorjem Radovičem (vsi AO Črna) Vzhodno in Dušanov steber v Mali Rinki.
Iz Zasavja
Matevž Lenarčič in Bojana Tomaž sta 3. t. m. preplezala Vzhodno v Mali Rinki, 14 dni za tem pa skupaj z navezo Mitja Andrenšek – Andreja Žgajner (vsi so člani Zasavskega AO) še Kašutovo spominsko v S stebru Grintovca.
1. SP Rumene diagonale
Franc Langerholz je 6. t. m. opravil prvo solo ponovitev Rumene diagonale v JV steni Nad Šitom glave. V sredo 15. t. m. sta Kekec in Kovačič v osmih urah preplezala kombinacijo Prusik-Szaleyeve smeri in Raza Sfinge, dan za tem pa še Kratko nemško. Dva dni pred tem sta Langerholz in Peterlin (vsi člani AO Škofja Loka) preplezala Neznano smer v J steni Nad Šitom glave, Šolar in Prevc pa Pastirsko v Ratitovcu.
Izšla je Zaplotnikova »Pot«
Z nekaj zamude zaradi pomanjkanja papirja je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga Nejca Zaplotnika »Pot«, ki jo že razpošiljajo knjigarnam. Cena je 110 din, izšla pa je kot žepna knjiga.
Mednarodno srečanje alpinistov
Francoski CAF je lani prvi organizira mednarodno srečanje alpinistov posvečeno vzgojno-izobraževalnim problemom. Letos je na vrsti nemški DAV, ki ga pripravlja v Münchnu in Garmischu (12.-19. septembra). Poudarek bo na varnosti, razgovore o tem pa bo vodil odlični strokovnjak Pit Schubert. Udeleženci bodo v drugem delu srečanja lahko tudi plezali v okolici Meilerhütte (2366 m), kjer je dovolj smeri do IV težavnostne stopnje. Organizatorji vabijo po dva zastopnika – strokovnjaka na področju vzgoje (kotizacija za vsakega je 445 DM), KA PZS pa vabi vse, ki bi se srečanja želeli udeležiti, da čim prej pošljejo svoje prijave. Seja KA bo že v prvi polovici avgusta.
Poletni alpinistični tečaj
Čeprav bo rok za prijave (1. avgust) na poletni alpinistični tečaj že kmalu potekel, le-teh ni veliko, ne za tečajnike in ne za inštruktorje. Zato komisija za alpinizem PZS ponovno poziva vse, ki računajo na udeležbo (saj je ta tečaj pogoj za nadaljevalno AŠ), da se prijavijo čim prej. Stroški tečaja bodo okoli 4.200 din, od česar bo KA prispevala 1/3, drugo pa kandidat in matično PD. Tečaj bo v Poštarski koči na Vršiču od 22. do 29. avgusta, vodil pa ga bo Slavko Šikonja.
Novice iz AO Kamnik
Janko Plevel in Franc Holcar sta 4. t.m. ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. Plevel sam pa je preplezal SV raz Kalške gore. Cene Berčič in Tatjana Golob sta 11. t.m. ponovila Jernejev steber (VI-/V) v Dolgem hrbtu, pri čemer ju je zgoraj ujela nevihta. V sredo 22. t.m. pa je mlada kamniška naveza Dare Juhant-Franc Kemprla preplezala Levo in Desno v Dedcu, ki ju je obe sam preplezal tudi Plevel, Franc Holcar in Vlado Podbevšek pa sta ponovila le Levo smer. Tone Škarja (vsi AO Kamnik) pa je 22. t.m. s sinom Metodom (AO Mengeš) preplezal Ljubljansko smer v Steni.
Varianta prek strehe
Andrej Božič in Tomaž Deržaj (oba AO Rašica) sta 22 t.m. preplezala varianto SZ raza Nad Šitom glave. Preplezala sta značilno štirimetrsko streho (nekako na polovici smeri, kjer raz zavije po polici desno) – A 3e sta jo ocenila – nadaljevala pa sta po nakazani poklini na ramo v razu in naprej do Škrbinice, kjer se varianta spet združi z originalno smerjo. V strehi sta pustila le svedrovce, priporočata 20 vponk.
V steni Kalškega grebena
Milena Radež (AO Rašica) in Andrej Zorčič (Akademski AO) sta 2. t.m. preplezala JV steno Kalškega grebena po smeri, za katero mislita, da je prvenstvena. Vstopila sta 80 m desno od »Esaste smeri« po značilni poči, okoli 160 m visoko smer pa sta ocenila s IV/III, 2 h.
Novice iz Koroške
Milan Vošank, ki je sedaj član AO Postojna, nam je sporočil, da je 5. t.m. plezal Bavarsko smer, in sicer z Mitjo Praprotnikom (AO Železničar). 17. t.m. pa sta z Rokom Kolarjem (AS Prevalje) ponovila Študentsko (V+/V, 180 m) v Mali Raduhi, takoj za tem pa oba skupaj z Ireno Kolar še Zagorčevo. Navezi Igor Ježovnik-Stanko Mihev in Vladimir Janet-Irena Komprej pa so 11. t.m. ponovili Zmaja (spominsko smer I. Reye) v Ojstrici.
Edina povsem samostojna smer
V sredo 22. t. m. sta Luka Karničar in Lojze Selšek preplezala desno od stebra v S steni Grintovca novo smer (V-, 500 m), ki sta jo imenovala Kovkov sindrom. To je sedaj edina v tej steni, ki poteka povsem samostojno od vznožja do vrha.
Irma Karničar pa še naprej zbira solo ponovitve. V zadnjih dneh je preplezala še S greben Kočne in Nemško v Dolgem hrbtu. Rihard Murn je z Milanom Šenkom preplezal Centralno v Dolški škrbini, Luka Karničar in Radko Markič (vsi so člani AO Jezersko) pa v isti steni Kolenčkovo, redke plezano Dijaško, Lojzkovo v Kočni itd.
Aktivni člani Soškega AO
O Soškem AO je bilo v zadnjem času sicer malo slišati, krivda pa je bila, kakor kaže, le v pomanjkanju podatkov. Zadnji kažejo, da so še kako aktivni, čeprav dejavnost še naprej podrejajo naraščaju. Njim so namenili tudi tabor, ki so ga imeli 11. in 12. t. m. na planini Zapotok. 12 udeležencev je opravilo 21 vzponov. Janko Humar (AO Bohinj) je z Vasjo Kovačičem ponovil Trentarsko, Ivan Rejc in Olga Humar pa Idrijsko v Pelcu, največ pa so plezali v Srebrnjaku, tudi številne variante.
Zoran Skubin in Davorin Žagar sta 28. junija opravila 1. P Baškograpske v Kuntarju (V/III, 450 m, 6 ur). 4. t. m. sta Rejc in Žagar preplezala Centralno v Vršacu z novo izstopno (levo) varianto: VI/IV-V. Istega dne sta Georgij Hvala in Lado Markič preplezala Kaminsko v V. Mojstrovki, dan kasneje Zajedo Nad Šitom glavi, 11.t. m. pa Direktno v Velikem Špičju. V sredo 22. t. m. pa so Janko Humar, Ivan Rejc in Žarko Trušnovec opravili 1. P Matijevega stebra v Jerebici (V, A 1, 350 m, 7 ur), Skubin in Žagar pa 2. P Huljeve smeri (VI, A 1, 200 m, 6 ur) v isti steni.
Spličani na Manaslu
Splitski alpinisti so »odkrili« nekaj novih področij za alpinizem. V steni Stupice sta Stipe Božič in Nenad Pivac preplezala Melkov (IV, 150 m), v Bukovcu pa sta bila uspešna Gorazd Barač in Ante Bučan (V, 500 m). Obe steni sta v masivu Biokova in v njih doslej ni plezal še nihče. Barač, Božič, in Frane Lukinovič so preplezali prav tako še deviško steno (V, 150 m) nad spomenikom M. Gojsalič nad Zakučcem pri Omišu, kjer stene okoli hidrocentrale dajo še veliko možnosti. Prvenstven je bil tudi vzpon Barača in Buana v Markezinoj Gredi (nad Klisom) in v Kučinskim stijenama (Mosor), ki sta ga opravila Ivo Kaliterna in Vinko Maroevič. Ljubljanska smer (prva plezala Durjava in Bešlin, VI/V+, A 1) v Markezinoj Gredi pa je doživela prvo ponovitev. Spličani tudi poročajo, da so dobili dovoljenje za poskus vzpona v J steni Manasluja (8125 m) za spomlad 1983. V kratkem bodo že podpisali dogovor z »Dalmacijaturistom«, ki bo vodil za njih marketing, s katerim računajo, da bodo zbrali večino potrebnih sredstev za svojo tretjo samostojno odpravo.
Franci Savenc
Tudi v zanosu vzpona dosledno varovanje
Praviloma je dopustno plezanje samo v smereh, ki jih obvladamo tako dobro, da jih lahko vsak čas premagamo tudi kot prvi v navezi
Planinstvo in posebej alpinizem sta spričo svojega značaja nujno povezana s tveganjem in objektivno dopuščata tudi možnost nesreč, v izjemnem primeru tudi smrtne žrtve. To moramo priznati, če govorimo o okoliščinah, v kakršnih poteka ta dejavnost; nesreče pa, ki se od časa do časa spet dogode, potrjujejo to dejstvo.
Vprašanje je, če se tem nezaželenim pojavom ne moremo izogniti.
Izkušnje kažejo, da brez nezgod najbrž ne bo šlo, četudi je po drugi strani še veliko možnosti, da njih število zmanjšamo na najmanjšo mero. Vse, kar je treba storiti je to, da postanemo nekoliko bolj kritični do samih sebe in okolice, da ne oponašamo slepo vsega, kar vidimo okoli sebe, da izkoriščamo bogastvo napotkov in znanje, pridobljeno v planinskih šolah, pri izletih v gore in nabrano v sedaj že kar obsežni planinski literaturi.
Letošnje poletje se nesreče oglašajo precej pogosto, še posebej pri tistih, ki se na vrhe odpravljajo po pristopih, kjer ni zaznamovanih in zavarovanih poti. Praviloma alpinistična dejavnost terja več znanja, večjo kritičnost pri odločitvah. Nedavno smo pisali, da se je nekaj nesreč v steni Triglava (lahko pa bi bila to tudi kaka druga gora) primerilo zaradi podcenjevanja nevarnosti in precenjevanja znanja. Ravnokar sta se ponesrečila tudi dobra in izkušena plezalca, za katera nikoli ne bomo vedeli vzroka, ker pač ni živih prič. Ob tem pa nam vendar prihaja na misel, da bi posledice najbrže le ne bile tako hude; če bi bila plezalca zavarovana po vseh pravilih varovanja v težkem terenu – z dobrimi vmesnimi klini in zanesljivim varovanjem na stojišču drugega v navezi. To možnost nesreče skoro zanesljivo zmanjša, seveda, če tudi oprema ustreza obremenitvam – dobri in dobro zabiti klini, dobra vrv in vponke ter pozornost vseh članov naveze. Verjetno bi prav tu lahko našli kako pomanjkljivost, ni pa tudi izključena možnost, da je plezalca izdala skala, da je ta bila krušljiva in klini niso dobro sedeli.
Akoravno ugibanja ta hip niso na mestu, ker pač ne poznamo razlogov nesreče, razmišljanje zanesljivo ne bo v škodo nikomur, saj vemo kako v zanosu plezanja tudi izkušeni alpinisti, včasih preveč hite in spričo tega pozabljajo na dosledno varovanje.
Čeprav sem enega razlogov – precenjevanje znanja – že omenil naj na tem mestu ponovno opozorim na pomanjkanje posluha za ustrezno izbiro cilja. Praviloma je dopustno plezanje samo v smereh, katerih težavnost obvladamo tako dobro, da bi jih lahko vsak čas premagali tudi kot prvi v navezi. To pomeni, da se niti ob dobrem vodilnem plezalcu ne moremo in ne smemo odločati za smer, ki nam je pretežka.
Pavle Šegula
Veliko zanimanje za planinstvo med udeleženci ZMDA »Posočje 81«
Po lanskoletnih izkušnjah in dobrem odzivu so letos na zvezni mladinski delovni akciji »Posočje 81« priredili planinsko šolo za vse tri izmene (lani le za tretjo). Kako je bilo to umestno, dokazujejo že prvi podatki: v prvi izmeni je bilo 30, v drugi pa 25 udeležencev šole.
Mnogi so prvič imeli priložnost, da so se spoznali s planinstvom, še posebno pa velja to za brigadirje iz drugih republik. Čeprav s skrčenim (deseturnim) programom in dvema visokogorskima izletoma brigadirji seveda še niso dobili vsega potrebnega znanja za varno hojo v gore, še manj za delo z mladimi planinci, so rezultati več kot ugodni. Dobili pa so vzpodbudo, usmeritev v planinsko delovanje. Nepozabna so bila npr. prva srečanja z gorsko naravo in njenimi posebnostmi, nekateri so se prvič povzpeli preko višine 1000 in 2000 metrov, vsi po vrsti pa so se navduševali nad prekrasnimi razgledi s Stola in Prestreljenika. Pomen teh dveh izletov pa ni bil le v tem, še pomembnejše so bile praktične teme, ki so jih na njih obdelali. Spoznali pa so se tudi z dogodki iz časov NOB. Pri izvedbi tečaja so pomagali tudi brigadirji, ki so si planinske izkušnje nabrali že v domačih krajih.
Zahtevne ture na tečaju v Bavščici
V mladinskem planinskem vzgojnem centru PZS se vrste tečaji vse poletje
Pred dnevi se je v mladinskem planinskem vzgojnem centru v Bavšici končal tudi prvi letošnji tečaj za mladinske vodnike. Tečaj je bil dobro pripravljen, koristno pa je bilo tudi, da so ga podaljšali za en dan (tako bo tudi v prihodnje), tako da so imeli tečajniki na voljo dovolj časa. Povzpeli so se na Briceljk, Plešivec in Bavh ter Bavški Grintovec. Torej zelo zanimive in dokaj zahtevne ture, ki so bile na takem tečaju prvič izvedene.
Tečajniki so bili kondicijsko zelo dobro pripravljeni in so ture opravili brez težav, še posebno ker je bilo lepo vreme. V program tur pa je vodstvo tečaja prvič vključilo tudi nekaj novosti, predvsem praktično delo s področja prve pomoči in GRS. Na turi so vsi poskusili, kaj pomeni nositi na strmih gorskih poteh ponesrečenca, kako varovati itd. Vse to so sicer tudi že doslej imeli v programu tečaji za MV, toda izvajali so ga navadno v dolini, kjer pa je vse precej drugače. Vse te novosti bodo sedaj preskusili tudi na naslednjih tečajih, saj vzgojno-izobraževalno delo v tem centru Planinske zveze Slovenije teče neprekinjeno.
Boris Mlekuž
