Alpinistične novice – 24/1973

Hrvatska odprava se je ustavila v Ljubljani
V nedeljo nekaj po 11. uri so skozi Ljubljano potovali člani pr­ve alpinistične odprave PD Mosor iz Splita in edine uradne hr­vatske odprave v letošnjem letu. Z dvema kombijema (eden je last PSH, drugega pa so kupili pose­bej za odpravo) bodo potovali do Tromseja na severu Norveške, od tam pa jih bo ladja prepeljala na Spitzberge (Svalbard) do me­steca Ny Alesund.
Njihov cilj je gorstvo »Snežni vrhovi«, v katerem bodo skušali obdelati čim več vrhov. Da bodo čim bolj gibljivi, imajo s seboj tudi gumijast čoln z motorjem in samotežne sani. Za to področ­je so dobili navdih od naših al­pinistov, ki so bili na Spitzbergih leta 1964, pri odločitvi pa je odločal tudi denar. Na odpravi se bodo skušali čim bolj pripra­viti na odpravo PSH, ki jo na­črtujejo prihodnje leto ob 100-letnici organiziranega planinstva.

Še o Klinu
Borislav Aleraj (27), ki je sku­paj z Marjanom Čepelakom (25) od 26. aprila do 3. maja letos preplezal prvenstveno smer v razu Klina (Paklenica), je za Planinski vestnik pripravil kratek članek s tehničnim opisom. Iz članka in podatkov, ki sta jih prispevala prva ponavljalca (Gostovič – Bedalov), smo izbrali ne­kaj značilnosti.
V smeri so že po prvenstve­nem vzponu ostali skoraj vsi kli­ni, manjkajoče pa sta zabila po­navljalca, tako da naslednjim praktično ne bo potrebno zabi­jati. Ker jim zato ne bo potreb­no vlačiti s seboj težke opreme, bodo ponovitve verjetno trajale le dva, tri dni (prostorov za nor­malno bivakiranje pa praktično ni!). Ker je smer izrazito tehnič­na, plezalci opisa skoraj ne potrebujejo, dovolj je, da vedo za vstop .Računati pa morajo z vpe­njanjem vsaj 130 – 140 klinov (od tega 13 svedrovcev) in veliko eksponiranostjo. Za vsak primer bi priporočali tudi kako zagozdo, podaljševalne zanke za zmanjšanje trenja in seveda tehnično opremo.

Izbrani vzponi
Začetek letošnje sezone kaže, da so se plezalci usmerili končno tu­di na prva ponavljanja manj zna­nih smeri in ne le – kot večino preteklih let – skoraj izključno na plezanje težkih znanih smeri. Prav bi bilo, da bi za to navdu­šili tudi mlade z organiziranjem taborov v manj znanih predelih.
V nedeljo sta Zvone Andrejčič in Jože Rožič opravila drugo kompletno ponovitev »Švicarske smeri« (431) v Rakovi špici. Ple­zala sta 15 ur, v smeri pa nista našla drugih klinov, kot treh na stojiščih (pustila sta jih 6). Kot zanimivost sta omenila, da sta sredi gladkih plati za lusko na­šla šrapnel stare bombe.
Brata Andrej in Marko Štremfelj sta v soboto opravila prvo ponovitev smeri Bence – Grohar v Mali Mojstrovki (levo od smeri 475), ki je ocenjena s IV+. Ple­zala sta 4 ure, ker ju je močno oviral novozapadli sneg.
Igor Golli in Drago Bole sta v nedeljo opravila drugo ponovitev severozahodnega stebra (648) v Srebrnjaku.
Stane Belak in Marjan Zorč sta opravila v nedeljo drugo ponovi­tev smeri Dular – Schara (»S«, oz. smer 511) v Mojstrovki. Izstopila pa sta bolj desno in zato zašla v skrajne težave. Plezala sta 7 ur.

Nova smer v Debeli peči
Janez Kalan, Vanja Matijevec, Roman Robas in Dore Verbič so v nedeljo preplezali novo smer v Debeli peči, in sicer levo od gra­pe, ki deli severno steno od so­sednjih. Lepo naravno smer so ocenili s IV, 4 ure.

Ne le 21 odprav
Pred dnevi so naši časopisi ob­javili novico, da je nepalsko zu­nanje ministrstvo odobrilo 21 od­prav do spomladi 1976. To pa ni točno, saj bo število odprav mno­go večje, le sedaj so znova izdali 21 dovoljenj. Za primerjavo naj povemo, da je v Himalaji samo letos 12 velikih odprav. Osem so jih organizirali Japonci, na Manasluju so bili Nemci, na Makaluju so češkoslovaški alpinisti, na Dhaulagiriju I Amerikanci in na Dhaulagiriju IV Avstrijci. Izvedli smo, da so Japonci uspeli priti na Kanjiroba Himal (6887 m), ka­ko pa je z drugimi odpravami, pa še ni znano.

Plaz pod Makalujem
O češkoslovaški odpravi še ni podatkov, zato navajamo le dve podrobnosti. Tabor I so posta­vil; na 5650 m – torej nižje kot naši in verjetno v vznožju »ČS« grebena. Tabor IV pa je bil na višini 7200 m, kar je tudi soraz­merno nizko (IV. JAHO je imela T 3 na 7300 m). Imeli so prav tako srečo s plazom kot naši, »trojko« jim je povsem uničil, udeleženci in Šerpe pa so bili med tem v bazi.

Novici iz Kranja
V soboto so imeli kranjski re­ševalci obnovitvene izpite iz teh­nike reševanja v vznožju Dolgega hrbta. Drugi del izpitov (prva pomoč) bo jeseni. Izpit je obnovilo 17 reševalcev.
V soboto so zaprli razstavo od­prav, ki si jo je ogledalo rekordno število udeležencev. Posebnost sta bila spominska žiga III. JAHO in odprave v pogorje Kilimandžaro.
Planinsko društvo bo v nedeljo 23. t. m., organiziralo izlet na obmejna vrhova Male in Velke Babe v Karavankah, na katera ne vodi markirana pot in na njej celo ni slovenske planinske skrinjice.

Tretja ponovitev
V soboto sta v V steni Brane Jane Volkar in Tone Trobevšek opravila tretjo ponovitev »Cen­tralne smeri«, ki sta jo pred voj­no preplezala Kemperle in Benkovič (IV-V), pozimi pa Škarja in Humar. Je najdaljša v tej steni (800 m). V nedeljo sta Cene Kramar in Jože Močnik opravila prvo ponovitev »Zajede« v isti steni. To smer sta prva plezala 1. maja 1967 J. Strehovec in I. Šuštaršič (V).

Smučarsko tekmovanje
V nedeljo so imeli v Češki koči izpite obiskovalci kranjske alpinistične šole (opravilo jih je 10 pripravnikov), nato pa še društveno smučarsko prvenstvo. Na pro­gi, ki jo je postavil inž. Tomaž Jamnik, je med ženskami zma­gala Milena Ekar pred Ireno Markič in Mojco Zalar. Pri moških na je bil prvi Igor Bele pred Nandetom Kernom in Miranom Drnovškom. Ekipno je zmagal alpinistični odsek pred postajo GRS.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja