Končno se je spet začelo govoriti o vsebini alpinizma, da se lahko kaj piše. Gore se ne spreminjajo – spreminja pa se način, kako se nanje vzpenjamo. Vendar (pa vsi) vemo, da sta čas in tehnologija vezana na (kot) a pedibus usque ad caput. Če se uporaba dopinga, pripomočkov, kot je trenutno popularni ksenon, šteje za »napačno,« potem je treba podvomiti tudi o uporabi dodatnega kisika. So vzponi z dodatnimi kisikom pravilno ovrednoteni? Ali naj se upremo tej evoluciji? Ali pa sprejmemo, da se s časom vse spreminja – celo pomen pustolovščine?
Če tega premika ne želimo sprejeti, se iskreno izpostavimo tako proti komercialnemu kot tudi »športnemu« alpinizmu, ki je prinesel s seboj kategorizacijo in priznanja in posledične nagrade. Če nekje potegnemo moralno mejo, bodimo dosledni.
v zahodni steni Kabruja (7412 m)
Foto in vris: Peter Hamor
Tipičen, moralen in vzoren primer je alpinistka Nives Meroi, ki pravi, da »še ni dala vse od sebe«. Alpinistka iz Trbiža je zadnje tedne (spet) preživela v Himalaji: med neosvojenimi vrhovi ledeniki, ki jih požirajo podnebne spremembe s preveč helikopterji nad glavo. Nives, Romano in Peter na Yalung, ki je bil glavni cilj odprave, sploh niso poskusili vzpona. Nevarni seraki so skoraj enako kot spremenjena snežna pobočja ogrožali vsakršen poskus in postavljali noro tveganje. Morda bo treba tudi v Himalaji spremeniti obdobje za poskušanje prvenstvenih vzponov? Seveda pa je trojico povsem zadovoljil in izpolnil prvenstven vzpon na Kabru.
Če pa vseeno o(b)stanemo pri vsebini alpinizma na primeru »Meroi,« vidimo, da Nives v zrelih alpinističnih letih poganja to, da bi rada dala od sebe najboljše, pa ne nujno samo na področju alpinizma. Kot beremo v intervjuju na Montagna TV čuti, da lahko še vedno nekaj pokaže, četudi ne ve, kaj je to. Skratka, prepričana je, da še ni dala od sebe najboljšega. Rada bi se bolje spoznala. Le tako bi lahko našla pot, da bi bila boljša in morda bolj popolna.
Kaj dodati v času, ko vidimo, da se trenutna generacija močno obrača stran od »športnega« alpinizma in močno uživa na svoji, predvsem družni poti. Nič razen tega, da bodo morali vrstniki in le malo starejši od Nives, Romana in Petra spet začeti plezati, da upravičijo svoje »nagrade«. Na lovorikah se ne spi, …
Obujanje spominov
Letos »himalajci« obeležujejo 50. obletnico vzpona na Makalu (8463 m). Takrat so uspeli preplezati njegovo 3500 metrov visoko južno steno. Ob obletnici so se 20. aprila nekateri izmed takratnih udeležencev odpravili v Nepal z željo ponovno obiskati bazni tabor in videti steno Makaluja. Alpinist Stane Klemenc je telefon ob odhodu pozabil doma, zato potek pohoda predstavlja zdaj, po vrnitvi domov na svojem družabnem profilu …
Nesreča in nezgoda ne počivata
Alpinizem je tudi nevaren, kar je pred kratkim izkusil Aleš Česen. Odličen izlet v Reutte se je končal slabo za eno od njegovih kosti v levem gležnju in še huje za nekaj vezi. Čaka ga še nekaj časa na kavču, fizioterapija in potrpežljivost. No, pravzaprav veliko. Končni cilj je, da se poleti vrne v gore, kar mu seveda želimo vsi skupaj, čas pa naj izkoristi in recimo napiše kakšno alpinistično knjigo. Čas bi že bil, da se predstavi, …
OD TOD IN TAM
Routefinding 4.
V nabiralnike je naročenim »priletel« četrti izvod »modernega glasila« Routefinding. V njem se plezalec Tommy, ki se je v zadnjih letih loteval številnih okoljevarstvenih podjetij in iniciativ, dotika pereče problematike, ki je zajela severno Ameriko po menjavi predsednika. S Trumpom je zavel nezanesljiv kapitalistični veter, ki lahko zamaje zgledno ureditev varovanja okolja. Tamkajšnji parki so postali cilj številnih podjetij, ki so jim naravna bogastva le sredstvo za bogatenje. Tommy v tem prvem zapisu išče kritično maso ljudi, ki bi spremenila rasističen, seksističen, ozkogled in disfunkcionalni diskurz. Sprašuje (se), ali bodo zaprli parke? Ali administracija utira pot k črpanju virov v nacionalnih parkih pod pogojem energetske krize? ZDA izvažajo več nafte in plina kot kdaj koli prej (pri tem jim krepko in zelo aktivno pomaga vodstvo EU z vse bolj nesmiselnimi ukrepi proti zrežiranemu sovražniku). Pridobitna podjetja imajo rekorden dobiček. Izscenirana energetska kriza?
Caldwell v drugem zapisu povzame različnost plezalcev, v tretjem pa pokaže svoj pogled na novo knjigo Sonnija Trotterja Uplifted: The Evolution of a Climbing Life …
Free Rider flash IAD – Will Moss
20-letni Will Moss je imel enega najboljših plezalnih dni v ameriški zgodovini. S Stuartom Grossmanom, ki ga je varoval, sta ob 5. uri zjutraj stala ob vznožju smeri Free Rider (5.13a) v El Capitanu in 22 ur kasneje na vrhu. To je bil njegov prvi vzpon v tej smeri. Niti enkrat ni padel. Moss je zdaj drugi človek, ki je preplezal to smer prosto po Babsi Zangerl, in edini človek, ki mu je uspelo preplezati to smer v enem dnevu …
De l’Or en Barre
Januarja 2023 so trije izkušeni plezalci splezali novo alpinistično smer v južni steni Barre des Écrins. Njihova zlata izbrana linija v steni dauphinéjskega prvaka je bila dobro znana, vendar se do tedaj nihče ni poskušal odpraviti tja. Nicolas Jean, Julien Cruvellier de Luze in Benjamin Védrines so po dveh dneh neznank in težkih mešanih raztežajev uspešno preplezali eno zadnjih večjih smeri v Alpah. Dva dneva v steni, ki sta jih zaznamovala za vse življenje. Resnično potopitev v to edinstveno zimsko doživetje v osrčju impozantne južne stene …
M10 – ali vam to kaj pove?
Pojasnilo CCH Lea Billona, ki je v masivu Mont-Blanc splezal prvo smer te težavnosti.
Čšukin in Haley nad Chamonixom
V zadnjih nekaj dneh sta alpinista uživala v kratkem uvodu v sezono alpskega plezanja. Plezala sta v južni steni Midija, Harold et Maud, na Pointe Lachenalu, in Grand Capucinu, po mešanici Švicarske smeri in O Sole Mio. Kljub ne najbolj izrazito ugodnih vremenskim in snežnim razmeram je bila mednarodna naveza zadovoljna …
Čšukin se je navezal še z Gošo – @georgezhuravlev, da sta znova zavila v južno steno Aiguille du Midi, tokrat v kombinacijo Mazeud/Ma Dalton …
Lille Krone (8b+)
V fjordu Jøssing je plezalno območje, ki ga lahko primerjamo z Joshua Tree in Tuolomne Meadows, s tisočimi kupolastimi skalami različnih oblik in velikosti, z odličnim potencialom. Jernej Kruder je tam splezal svojo doslej doslej najtežjo trad smer …
Klic Vzporednega sveta – v osmo gre (tudi) rado
Filipu Princiju se je v soboto, 3. maja poplačala vztrajnost, saj je opravil drugo ponovitev smeri Parallel World (D16) v Malga Ciapela v slogu DTS v plezališču Tomorrow’s World ob vznožju Marmolade. Smer je decembra 2018 preplezal poljski plezalec Dariusz Sokołowski. 1. maja 2024 pa jo je prvi ponovil bolgarski gorski vodnik Victor Varoškin. Smer je sestavljena iz 51 gibov (približno 104, če upoštevamo obe roki). Prvih 28 je relativno lahkih, nato pa se začne bistvo problema: 12 ekstremnih gibov na previsu brez točk počitka, …
Jamski led
Plezanje po ledu se je v zadnjih nekaj letih precej selilo tudi na robove in oboke ledenikov. Prav tako pa se pojavlja tudi atraktivno podzemno ledno plezanje v tamkajšnjem (včasih skoraj) večnem ledu.
Alenka Mužar, Klavdija Florijančič, Mateja Mazgan Senegačnik, Patricija Oštir in seveda Marko Volk so se lotili izkušnje, ki se je ne da opisati. Preprosto je treba to doživeti. Sredi globoke pomladi plezati led … Za vrhunske fotografije je poskrbela Alenka Mužar, …
Ducat uživačev
V začetku maja je dvanajst uživačev alpinističnih odsekov: Ajdovščina, Žiri, ČAO, ZDA ter Francije plulo ob obali Sardinije in sidralo v zalivih, ki nudijo vrhunsko plezarijo in izjemna navtična doživetja.Več kot to ne morejo povedati, več je v foto reportaži, še več v slikah, ki povedo svojo zgodbo. Največ pa bo za vedno ostalo v srcih kot spomini in doživetja, ki ne gredo proč, …
Napredni letni tabor
Hrvaška komisija za alpinizem HPS je od 1. do 4. maja v kanjonu Paklenice pripravila nadaljevalni alpinistični tabor. Pod vodstvom Siniše Škalca in drugih mentorjev je šest (sedem?) prijavljenih udeležencev plezalo v navezi z mentorji. Poleg plezanja so opravili več večernih sestankov, individualnih pogovorov z udeleženci in prikazov učinkovitih plezalnih tehnik ter raznovrstne opreme. Udeleženci tabora so bili Ivan Vilović (AO Mosor), Ivan Sabolić (AO Matica), Nikica Lovrić (AO Željezničar), Borna Juraj Jelić (AO Železničar), Lea Novak (AO Varaždin), Martin Milobara (AO Velebit), Ivan Prepolec (AO Velebit), medtem ko so kot mentorji sodelovali: Sunčica Hrašćanec, Inga Patarčić, Boris Čujić, Ivan Vitez, Goran Glumac tabor in Rene Lisac.
Plezalni vodnik: Dleskovška planota (PDF)
Če opišemo tokrat zajeto območje, gre beseda takole: Dleskovška planota, ki se je nekoč imenovalo ‘Veža’, je visokogorska kraška planota v vzhodno-osrednjem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Dleskovška planota meri okoli 25 km2, če pa bi izmerili vsa poševna pobočja, bi bila površina skoraj dvakrat večja. Njena povprečna nadmorska višina je 1500 m. Planota se danes imenuje po vrhu Dleskovec, ki se nahaja v osrednjem delu. Najvišji vrh je Velika Zelenica, 2114 m. Na Dleskovški planoti so planine Vodole, Jezerca, Podvežak, Ravne in Molička Peč.
Če vprašamo, zakaj alpinistični vodniki? je odgovor, da je to za Toneta Golnarja nekakšno poslanstvo. Spodobi se, da vse smeri, ki so jih kdaj preplezali, ostanejo nekje zapisane in ne samo v spominu. Vsaj dva razloga nas spodbujata k temu. Prvi je spoštovanje do vseh, ki so v preteklosti nekaj preplezali, še posebej, če so ta vzpon dokumentirali z opisom, skico in vrisom poteka smeri v fotografijo. Drugi razlog je bolj praktičen. Če imamo opis in vemo, kje so plezali pred nami, je veliko lažje najti smer, prav tako pa tudi proste predele sten, kjer lahko preplezamo kakšno novo.
To je že tretji vodnik, ki izhaja v PDF obliki na spletu in je brezplačen. S tem Tone noče sugerirati drugim, da bi delali na tak način. Ima pač željo, v katero je pritegnil nekaj prijateljev in znancev, ki pač nimajo drugih koristi, kot da si z njim delijo zadovoljstvo ob izidu nove publikacije. Tone upa, da bo še nekaj časa tako in da bo nastalo še veliko publikacij. Upa tudi, da je zadeva nalezljiva in da se bo še kdo okužil od mene. Območij, ki bi jih morali opisati, je namreč še veliko in čakajo.
VTK 2025 – 31. maj 2025
Vabljeni na tradicionalno srečanje VTK memorial, znano kot Dirka okoli kola – legendarni ferajnovski dogodek, kjer vsak po svoje teče, hodi ali smuča (ali pa vse troje, če zmore).
V soboto, 31. maja 2025 bo štart točno okoli 8.00 pred planinsko kočo v Tamarju.
Dogodek se bo odvil v vsakem vremenu, bodite primerno opremljeni!
Po dogodku sledi druženje, ferajn bo – kot vedno poskrbel z okrepčilom za vse pridne, (beri: prisotne) pa se obetajo tudi nagrade. Delile se bodo tudi nove ferajnovske majice. Vse skupaj bo povezoval uradni govorec »Reginc,« ki bo poskrbel, da zgodb in smeha ne bo manjkalo.
Pridite v čim večjem številu – zaradi ljudi, ture in vzdušja …
ID
