Dopolnili vrednotenje alpinističnih vzponov in tur
Enotna kategorizacija jugoslovanskih športnikov predvideva poseben način za alpiniste – Predlogi pravočasno
Podkomisija za kvalitetni alpinizem pri PZS je strokovno telo jugoslovanske KKA, zato ni čudno, da je včasih edini »krivec« za nepravilnosti. Za letošnjo kategorizacijo to vnovič velja.
V resnici je precej drugače. Predlogi za spremembe kategorizacije so bili pravočasno pripravljeni in bi morali veljati že pri vrednotenju lanskih dosežkov. Tudi vsi seznami in izračuni so bili pripravljeni na temelju novih določil. Toda ZTKJ je vse skupaj odložila, predloge so prikrojili stari kategorizaciji, rezultati pa so znani.
Brez težav pa je bil potrjen na sestanku v Paklenici predlog sprememb klasifikacije dosežkov v alpinizmu, ki ga je prav tako pripravila PZVA. Ker bo veljala (upajmo skupaj z novo kategorizacijo) že za tekoče kategorizacijsko leto, je prav, da na kratko opozorimo vsaj na spremembe.
Spremenjeni so faktorji za prvenstvene vzpone ter prve ponovitve lednih smeri, in sicer 1,75 za PrV in 1,50 ter 1,25 za prvo in drugo ponovitev. Za kombinirane in kopne smeri ostane po starem. Znižani faktorji bodo veljali tudi za prve zimske vzpone. Za prvenstvene smeri je po novem 4 (prej 6), za prvo prečenje stene v koledarski zimi 3(4) itd. Za zimske vzpone v lednih stenah: PrV 3,5, prva zimska ponovitev 2,5 itd. V kategorizaciji je seveda zajeto tudi alpinistično smučanje, zato nova klasifikacija definira tudi »točkovanje« smukov. Smučarske in plezalne ocene so na enaki ravni, le faktor za letni čas je vedno 1 (prvi smuk še krat 2, 2. S x 1,5 in 3. S x l,25).
Na temelju lanskoletnih izkušenj (npr. plezanje v steni Fitz Roya) je bilo ugotovljeno, da je potrebno ovrednotiti tudi geografski položaj (klimatske razmere) objektov in dostopnost. Ne gre enačiti smeri v Aniča kuku, Široki peči ali pa na Antarktiki. Ture so zato po novem razvrščene v štiri kategorije: kratek in enostaven dostop ter sestop (Paklenica, večina Julijcev in Dolomitov itd.), dolg in problematičen dostop ter sestop, stene, v katerih se normalno pleza več kot dva dni, stene, do katerih že dostop traja več kot dva dni, (Himalaja npr.) in stene, za katere je potreben daljši pristop, so pa na vremensko zelo neugodnih področjih (Patagonija).
Neutrudni smučarki
Francozinji Marie Noel Folnen in Silvie Sarot sta konec letošnjega januarja začeli neobičajno turo: s smučmi sta se odločili prečiti celoten masiv Alp. Začeli sta na Dunaju, nadaljevali prek Visokih Tur, te dni pa bosta končali pohod v Monaku.
Odprava »Jalung Kang 85« se vrača
Zaradi zasedenosti letalskih linij so morali udeleženci naše letošnje odprave na Jalung Kang vrnitev za nekaj dni preložiti. Prtljago so odposlali že 20. maja, njihov prihod na letališče Brnik pa je napovedan za danes ob 13.15 (polet YU 355).
Novi rekordi
Na najvišji vrh sveta Mount Everest, (8848 m) so se ljudje doslej povzpeli že 37 krat, skupno pa jih je bilo 173. Med njimi je 34 letni Sungdare, ki je letos konec aprila na vrhu že četrtič. Ob njem je bil istega dne na vrhu Ang Rita – tretjič. To je bilo ob uspešni norveški odpravi. Poleg šerp sta se povzpela na vrh vodja odprave Arne Naess, Aasheim Steinpeter, Ralph Höibakk ter Halvard Nesheim. Kako zaželen cilj je Everest, govori podatek, da je nepalsko ministrstvo prejelo rezervacije že za leto 1997.
Turno smučanje se je razmahnilo
Triglavski dom, ki je vso zimo gostil obiskovalce, se je spet izkazal. V soboto, 18. maja, je na Kredarici prenočilo 200 udeležencev triglavskega turnega smuka, med katerimi so se dobro opremljeni odločili tudi za vrh Triglava. Ob sodelovanju 15 gorskih reševalcev iz Mojstrane so se udeleženci počutili varnejše, kar je nedvomno vplivalo na tako veliko udeležbo. To se je pokazalo tudi tedaj, ko je bil udeleženec, ki se je pod Kalvarijo poškodoval koleno, že čez tri ure v jeseniški bolnišnici.
Udeleženci triglavskih smukov so prišli na svoj račun in prepričani smo, da jih bo naslednje leto še več. Še zlasti, če ne bosta oba istega dne, kot je bilo zaradi muhastega vremena letos. Kljub temu, da je nenadna majska vročina pospešeno zmanjševala snežno odejo, ki se je v štirinajstih dneh umaknila iz Radovne do Debele bukve, se bodo z junijskimi smuki za Cmirom smučarji tudi letos lahko še naužili bogastva zasneženega triglavskega pogorja.
Za razvoj turnega smučanja in uživanje na prostranih zasneženih triglavskih poljanah morajo biti oskrbovane postojanke in organizirani skupni izleti ter tečaji. Tega mora biti v prihodnje več.
Triglavski dom na Kredarici, ki je vso zimo odprt, že daje svoj delež za razvoj te bogate telesno-kulturne zvrsti. Zahvalna brošura »Triglavski dom«, ki jo bodo v kratkem prejeli vsi darovalci izgradnje te pomembne gorske postojanke in povečani obisk dokazujeta koristnost vseslovenske akcija na Kredarici.
56 tekačev na teku GRS
Na teku Mengeš-Kamniška Bistrica, ki ga je tudi letos zelo dobro pripravila postaja GRS iz Kamnika, je sodelovalo 56 tekmovalcev. Na 21 kilometrov dolgi progi z 270 metri višinske razlike je bil med alpinisti (14) najhitrejši Mirko Teraž (AO Mojstrana), s časom 1,15.02. Za njim sta se uvrstila Darko Dolinar (AO Matica) 1,21.42 in Dule Orehek (AO Kamnik) 1,21.46. Med gosti sta bili tudi dve ženski. Zmagala je Verena Perko 1,55.00 pred Drago Lavrič 2,25.50 (obe Dolga pot). Med člani, vseh je bila na startu kar 39, pa je bilo najhitrejši Ivan Urh (AK Olimpija), ki je zmagal s časom 1.13 36. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Tone Djurčič (Bled) 1,14.55 in Andrej Vozlič ( Avtomontaža) 1,17.07.
Reinhold Messner na dveh osemtisočakih
Sloviti južnotirolski alpinist Reinhold Messner se je po dveh mesecih, ki jih je preživel v Himalaji, vrnil v Italijo. Messner se je zapored povzpel na dva osemtisočaka – Anapurno in Daulagiri.
Messnerja, ki ima sedaj za seboj že dvanajst več kot osem tisoč metrov visokih gora, bo danes sprejel italijanski predsednik Sandro Pertini.
S smučmi z Matterhorna
Japonec Vada Jošimasa se je v petek spustil s smučmi z Matterhorna, za spust pa je potreboval 4 in pol ure. Japonca je na vrh pripeljal helikopter, ga odložil, vendar je pogumni smučar nekaj časa po »startu« zaradi varovanja med smučanjem še ostal z vrvjo pripet na helikopter.
Seminar z izpiti
Na Vršiču je bil od 16. do 19. t. m. pripravljalni seminar za alpinistične inštruktorje, ki so ga združili tudi z izpiti. V četrtek zvečer so imeli razgovor o vlogi in problematiki AI, na katerem je sodeloval tudi Uroš Župančič. Naslednji dan so bili teoretični izpiti iz zgodovine, izrazja in organiziranosti ter demonstracija vrvnih manevrov, popoldan pa so se preskušali v pripravi vlek iz smuči, spuščanju po snegu in orientaciji. Zadnji dan seminarja so med vzponom po Pripravniški grapi obdelali zimsko plezalno tehniko, med smukom z vrha Male Mojstrovke pa še gibanje v plazovitem svetu in reševanje izpod plazov. S Sedla pa so tečajniki, razdeljeni v trojke, opravili še transport ponesrečenca z improviziranimi sredstvi. Tudi popoldan ni manjkalo zanimivih prikazov in preskusov, v nedeljo pa so imeli še zadnje izpite, katerih rezultati pa v celoti še niso znani. Celotno akcijo je vodil Jani Bele, izpite pa Zvone Korenčan ob pomoči Janeza Kastelica in Braneta Žorža.
Še nekaj prvih ponovitev
Boris Čujič, med prijatelji Inky, avtor zadnjega vodnička za področje Kleka, ima samo v tem ostenju 14 prvih ponovitev. S Srečkom Meičem je 18. t. m. za začetek prosto ponovil Ogledalo (Cajzek – Knez 1980: AO, IV) in smer ocenil s VI (2 mesti) IV-I-. Nadaljevala sta z Divjaško (VI-/ IV+,V+) in Zacopranim kotom (V-,AO/IV+) ter Smerjo vseh svetih (V-, Al/AO,IV+). Med zadnjo ponovitvijo sta skušala tudi kar najbolj proučiti smer, ki sta jo leta 1957 splezala Hanzer in Varša. Res sta našla kline, ki potrjujejo, da je smer vseh svetih, vsaj v enem delu, identična z doslej neznano »Spiroheto«. Boris Žiljak, prav tako član AO Velebit, je tega dne sam preplezal Žeharjev steber.
Šest novih v AS Delo
V vrste alpinistične sekcije PD Delo so sprejeli dve novi pripravnici in štiri pripravnike. Uspešno so opravili šolo, v okviru katere so od lanskega oktobra imeli kar 23 predavanj in sedem skupnih tur. Povprečno so opravili po 15 alpinističnih tur (skozi vse leto) in tudi vse izpite. Med prvomajskimi prazniki so plezali tudi že v Paklenici; 10 članov in tečajnikov AS je opravilo 65 vzponov.
Turne smuči
Ob kroničnem pomanjkanju planinske (in alpinistične) opreme so raziskave, ki jih podpira Elan več kot vzpodbudne. Po raziskavi o opremi na splošno je v delu tudi naloga »Marketinški pristop k razvoju turnih smuči«. Opravlja jo Branko Pristov, študent 4. letnika VŠOD v Kranju (proizvodna smer). Njegov mentor na šoli je dr. Mirko Bunc, v Elanu pa Iztok Vrčon.
Odšli so v Južno Ameriko
V soboto je v Južno Ameriko, točneje v Limo odpotovala organizirana skupina jugoslovanskih planincev. Hrvaško ekipo, ki bo imela bolj alpinistične cilje, so pripravili v okviru PZ Zagreb, osmerico udeležencev slovenskega trekinga pa vodi Janez Pretnar. Ti bodo razen Peruja obiskali še Bolivijo in Čile, v načrtu pa imajo tudi nekaj pristopov na vrhove.
Predavanje v Cankarjevem domu
Po krajšem premoru bo v Cankarjevem domu spet zanimivo alpinistično predavanje. 29. maja ob 20. uri bo v mali dvorani Janez Marinčič predstavil plezanje v ameriškem narodnem parku Yosemite: vzpon prek slovite granitne stene El Capa in sploh doživetja alpinistične odprave »ZDA 84«.
Še smučajo
Iz AO Ljubljana-Matica so sporočili, da sta Tomaž Willenpart in Gorazd Zrinšek smučala po JV vesinah Grintovca (45/35 st., 250 m) in s Turske gore (40 st.) O dveh zanimivih smukih pa spet poroča Andrej Zorčič (AO Slovenijašport). 12. maja je presmučal severno pobočje Vogla. Spustil se je po grapi in razu ob njej, smuk pa ocenil s S5+/4, IV, 200 m. Teden dni za tem sta z Romanom Volčičem (Akademski AO) opravila še zanimivo turo v Martuljku. Smučala sta z Zelene glave (pod S steno Špika), prek katere vodi več smeri. Smuk sta ocenila s S4-5, IV, 300 m. Zanimiva je bila tudi tura Boruta Črnivca in Andreja Terčelja 16. t. m. Z vrha Grintovca sta smučala najprej v smeri Mlinarskega sedla, nato pa zavila v Z vesine, po katerih sta se spustila v Zgornje Dolce (S5-/4, IV, 400 m). Nadaljevala sta z vzponom na Jezersko Kočno, s katere sta smučala nazaj v Dolce (S4+/4, IV, 380 m). Za konec pa še enkrat na »streho« Grintovca in prek Kokrskega sedla v Kamniško Bistrico (sneg do višine 1300 m). Razmere so bile dokaj neugodne, sneg neuležan, izredno južen, enak ob 7. kot ob 11. uri.
Vežica – plezalni vodniček
Tone Golnar je s svojima dvema vodničkoma pokril široko območje Kamniških in Savinjskih Alp: Logarsko dolino, Matkov kot in Peči z edicijo izpred dveh let in Lučko Belo ter Robanov kot z najnovejšim, v katerem je še dodatek za popolnejši pregled nad alpinistično aktivnostjo v Logarski dolini.
Kako pa bo s »kamniškim« delom? Bojan Pollak je pred leti sicer pripravil »Korošico«, stena Kogla je bila predstavljena celo z več vodnički… kompleksnega pristopa k pokrivanju te »bele lise« pa, kakor kaže, še nekaj časa ne bo. Zato je toliko bolj razveseljiv korak Silva Babiča, člana AO TAM iz Maribora, ki je zasnoval vsega 14 strani (A5) obsegajoč vodniček VEŽICA. V njem je nanizal 27 opisov smeri (in štirih variant) ter njih shema. Sam ugotavlja, da manjka kakšna skica, ki bi ponazarjala lego Vežice (in Železnega grabna, K 1937) ter risbi sten z vsemi smermi. Toda vsaj prvi korak je vendarle storjen.
Spet žrtvi Himalaje
Nepalsko ministrstvo za turizem je sporočilo, da sta se pri poskusu vzpona na Himalčuli (7893 m) smrtno ponesrečila madžarska alpinista Sandor Vasnadi in Peter Gerskovits. Ponesrečena sta bila člana madžarske odprave, ki je štela 17 alpinistov.
Odmevi na novice
Iz Sarajeva smo dobili izredno podrobno poročilo o aktivnosti njihovih alpinistov v Meteori. Bilo jih je osem, na poti so bili od 26. aprila do 6. t. m., plezali pa so pet dni. V lepem vremenu so opravili skupno 44 vzponov, največ Derviševič in Durmo. Najtežji vzpon sta opravila 2. t. m. Čerma in Rudan z nemškim soplezalcem. Preplezali so Žalostni steber (VI-, 250 m, 1. JP) v Svetem duhu. V Svetih stražarjih pa sta Derviševič in Ilič pravila 2. JPP SV smeri (VI, 150 m). Javili so se tudi iz AO Litostroj.
Poleg Kraglja, sta preplezala v Paklenici tudi Robi Držan in Bojan Slabajne. Ponovila sta Slovensko, Forma vivo in Union, s Kragljem pa še Velebitaško (Slabajna zadnje tri smeri PP: VII-).
Iz AO Trbovlje smo dobili popravek: Guček in Kmet nista PP Funkcijo, temveč Formo vivo (enotna ocena je sedaj VII-, prej je bila VI+).
Podatke dopolnjuje tudi Metod Škarja. Med drugim je PP tudi Raz za kladivce (Tomazin je ob 1. PP vzpon ocenil s VII+, sedaj večina meni, da je primernejša ocena VIII). Zanimiv je tudi podatek aktivnosti članov AO Mengeš v Paklenici – opravili so okoli 120 vzponov, od tega štiri VIII. stopnje. Zelo aktivni so bili člani AO Ravne. 20 članov je opravilo kar 154 vzponov. Tržičanov je bilo devet (trije pripravniki) in opravili so 77 vzponov, od tega jih je bilo kar 11 sedme ali višje stopnje. Iz AS Bukovnik (Sarajevo) pa so sporočili, da so bili letos na prvomajskem srečanju le štirje njihovi pripravniki, ki so opravili 30 vzponov.
Bilten TKS Tržič
Telesnokulturna skupnost Tržič že šesto leto izdaja interno glasilo »Bilten TKS Tržič«, s katerim obveščajo o vseh pomembnejših dogodkih s področja telesne kulture. Tokrat pa že naslovnica s portretom in žalnim trakom opozarja, da je smrt spet posegla med najboljše športnike občine; Borut Bergant je tragično preminul na pobočjih Jalung Kanga.
Turni smuk za Cmirom
Postaja GRS Ljubljana se je v zadnjem času precej pomladila, vodstvo pa se je odločilo, da za hitrejše povezovanje pripravlja turni smuk. Nanj vabijo tudi nekdanje reševalce in prijatelje, vse, ki računajo, da se bodo med njimi dobro počutili. Zbor bo 31 maja ob 16.30 na Turkovi planini. V soboto bo turni smuk, v nedeljo pa se bodo nekateri udeležili še tradicionalnega tekmovanja za Koflerjev memorial.
Franci Savenc
Po goratem obrobju Slovenije in na dve uspešni odpravi
V majski številki PV opisuje Stanko Lodnart v obsežnem uvodnem prispevku severno verigo Karavank — O stenah nad Koritnico
Majska številka Planinskega vestnika popelje bralce po goratem obrobju Slovenije, seznani jih s potekom dveh uspešnih odprav, na katerih so lani sodelovali naši alpinisti in jih pritegne k razmišljanju o poslanstvu planinske besede ter nekaterih jezikovnih vprašanjih.
Stanko Lodnart v precej obsežnem uvodnem članku opisuje severno verigo Karavank. Gre za skupino vrhov, ki se širijo vzporedno z grebenom bolj znanih južnih Karavank. Večina vrhov te skupine leži v sosednji Avstriji, vendar na območju, kjer še živijo Slovenci. Avtor opisuje posamezne vrhove, njihov nastanek in oblike, govori pa tudi o zgodovini in naravnih znamenitostih tega območja. Še zlasti zanimivi, in za Slovence tudi boleči, so podatki o tem, kako so po I. svetovni vojni oblikovali mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Članek prinaša precej manj znanih podatkov, zato bo prav gotovo dopolnil poznavanje nastanka in oblike Karavank pri marsikaterem bralcu.
Na zahodno mejo slovenskega ozemlja nas popeljeta članka Eda Kozoroga in Mihe Žužka. Kozorog je opisal, kako je preplezal dve prvenstveni smeri v malo obiskanih, na zahtevnih stenah nad Koritnico. Med drugim je opravil verjetno prvi vzpon prek razbite in strah vzbujajoče 600 metrske stene Bavha. Upamo, da bo opis spodbudil k obisku vrhov nad Zatrepi Trente tudi druge alpiniste. Kot piše, se tam plezalcem ponujajo še številne možnosti za zahtevne prvenstvene smeri. V dolinah, ki se stekajo v Trento, pa je še cela vrsta drugih zanimivost, ki bodo tja pritegnile ne le alpiniste. Miha Žužek opisuje številne, skoraj neznane slapove, brzice, korita, govori o čudovitih tolmunih in jezercih, ki kar vabijo k obisku.
Tudi majska številka PV nadaljuje tradicijo in opisuje pomembnejše alpinistične odprave, na katerih so sodelovali naši alpinisti. Tokrat opisuje, kako je bil osvojen četrti jugoslovanski osemtisočak Manaslu in potek mednarodne odprave na Grenlandijo, na kateri sta sodelovala tudi dva naša predstavnika. Oba opisa prinašata kronologijo odprav, oba pa sta tudi prežeta s spomini na vrhunske alpiniste, prijatelje, ki so precej prispevali k ugledu in uveljavitvi našega alpinizma, žal pa jih je neizprosna smrt iztrgala iz naše srede.
Viki Grošelj opisuje odpravo na Manaslu, ob tem pa se spominja na Aleša Kunaverja. Tudi dogodki na odpravi so še enkrat potrdili vrednost Aleša. Ko se je odprava zaradi različnih težav znašla v škripcih, se je Aleš žrtvoval in kljub temu, da se ga je lotevala pljučnica, storil vse, kar je bilo v njegovih močeh za končni uspeh tovarišev.
Janko Humar piše o mednarodni odpravi h goram pod polnočnim soncem. Treba je reči, da sta naša predstavnika na odpravi – Janko Humar in Peter Podgornik, res dobro zastopala naše barve. Opravila sta celo vrsto zelo zahtevnih vzponov. Peter je celo sodeloval pri vzponu, ki je dobil po težavnosti do zdaj najvišjo oceno na Grenlandiji, snemal pa je tudi delo odprave. Oba naša plezalca sta skupaj osvojila tudi več še deviških vrhov. Dva vrhova, na katerih sta stala kot prva človeka, sta posvetila spominu na Tamaro Likar in Pavla Podgornika.
Ko govorimo o alpinističnih prispevkih v majski številki PV, moramo omeniti tudi prispevek Pavla Kozjeka o treh izrednih vzponih, ki jih je opravil lani. Sam je preplezal Ameriško direktno smer v Druju, v Brentskih Dolomitih je preplezal prvenstveno Slovensko smer, za konec pa je v znamenitem El Capitanu v ZDA preplezal izredno zahtevno smer The Shield.
Miro Štebe
