V alpinističnih kolektivih premalo inštruktorjev in šolanja članstva
V štirih letih je število opravljenih tur naraslo skoraj za 15 odstotkov – V Sloveniji že 45 kolektivov s skoraj 1200 člani
Tudi letos se zgodba ponavlja. Da bi se lahko lotili kvantitativnih ocen našega alpinizma, je moral urednik Alpinističnih razgledov France Malešič spet sam pregledati poročila AO in AS ter v njih poiskati potrebne podatke, čeprav bi moralo biti tako delo eden izmed temeljev za načrtovanje dela naše KA. Morda je prav pomanjkanje načrtnega dela krivo za sedanji položaj: slaba organiziranost, neurejena vzgojna dejavnost, ob tem pa vse vidnejši dosežki v stenah.
Leta 1979 je bilo v Sloveniji 35 AO in 8 AS, sedaj sta dva odseka več. Na novo je bil ustanovljen Obalni AO ter AS Borovnica, Litija, Železniki in Zgornjesavinjska, iz AS v AO pa je »napredoval« kolektiv v Novem mestu. Z delom sta, kakor kaže, prenehala AO Mežica in (že pred leti) AS Viharnik, nekaj let neaktivni Vrhničani pa spet poskušajo najti svojo pot.
Med 29 občinami, v katerih imamo organizirani alpinizem, jih je pet, ki imajo kar po tri kolektive: Ravne (Črna, Prevalje, Ravne), Jesenice (Jesenice, Martuljek, Mojstrana), Radovljica (Bohinj, Gorje, Radovljica), Ljubljana-Center (Akademski AO, Ljubljana-Matica, Železničar) in Ljubljana-Šiška (Litostroj, Rašica, Šmarna gora), s po dvema pa je šest občin. Prve oblike, kako naj bi sodelovali AO in AS znotraj občinskih mej, pa tudi širše, pa še vedno nimamo. Ob takem številčnem stanju komisija za alpinizem pri PZS sama ne more opravljati niti osnovne koordinacije, tudi centralne (npr. vzgojne) akcije ne zadovoljujejo več, da enotnega nastopa v ZTKO sploh ne omenimo. Povezave v meddruštvene odbore PD, teh je v Sloveniji osem, pa med alpinisti tudi še nikoli niso vzbudile zanimanja.
Največji vzpon – poleg kvalitete alpinističnih dejanj, česar pa s številkami ne moremo tako realno izraziti – doživlja slovenski alpinizem na področju aktivnosti. Če izvzamemo pristope (zimske na vrhove visoke 2000 in več metrov ter na vrhove nad 3500 m v vseh letnih časih, ki jih večino tudi štejemo med alpinistične ture) in turne smuke, nad čemer imajo odseki, kakor kaže, nepopoln pregled, je aktivnost porasla za nekako 15 odstotkov v štirih letih. In to tako rekoč ob enakem številu članov. (Pri oceni teh podatkov pa moramo upoštevati tudi, da se povprečna višina preplezanih smeri slej ko prej niža, da je vedno več takih, ki na leto zmorejo tudi po sto in več tur itd.)
Največ registriranih tur so lani opravili člani Akademskega AO (1249), AO Rašica (1166) in Matice (1153). Podoben vrstni red dobimo tudi, če upoštevamo le poletne plezalne vzpone (AAO 1107, Matica 779 in Rašica 735), pri zimskih pa je že malo drugače: AO Rašica 210, Tržič 152 in Kamnik 129.
Poprečja (število tur na člana) so pa za sedaj najbrž še najbolj varljiva, saj tudi podatki za izračun niso primerno definirani. Kažejo pa, da so najbolj aktivni manjši kolektivi, ki so navadno tudi bolj homogeni.
Največ članov (tečajnikov, pripravnikov in alpinistov) imajo AO Matica (83), Akademski AO (75) in AO Rašica (56), torej trije kolektivi, ki imajo vsi sedež v Ljubljani. Podoben je pregled tudi, če bi upoštevali le aktivne člane (Matica 50, Rašica 37 in Akademski 36), torej tiste, ki so vpisali v knjigo vzponov za lansko leto vsaj pet tur. Zanimivo je še, da je bilo med 733 aktivnimi v lanskem letu kar 106 žensk (v 31 odsekih, največ v AO Rašica – 12, Škofja Loka – 11 in Matica – 9).
Skrb pa vzbuja število (drugega v tem pregledu ne moremo primerjati ) kadra za šolanje naraščaja. 17 AO-AS nima niti enega inštruktorja alpinizma, gorski vodniki (od skupno 34) so le v 16 kolektivih in člani GRS (skupno 166, drugi delajo, kakor kaže povsem ločeno) pa so v 27 AO oziroma AS. Kar enajst kolektivov je povsem brez tovrstnih strokovnih kadrov, pomagajo si torej kot vedo in znajo. Tudi podatek, da je imelo lani AŠ le 32 kolektivov (nekateri tudi le nadaljevalno) ali nekaj več kot 2/3 je značilno. pri tem pa je bilo že veliko sklepov, da je šolanja članstva nenehna in osnovna oblika dela vsakega AO.
Ta zadnja dejstva terjajo kaj več, kot da se nad njimi »nekoliko zamislimo«. Skupaj s kompleksno analizo nesreč, ki pa bi morala obvezno seči tudi na področje organiziranosti, kvantitete in kvalitete kadrov za šolanje, celo skrbi za telesno pripravljenost, opreme in morda še kaj, bi morala služiti za pripravo res temeljitih načrtov dela v našem alpinizmu. Pri iskanju možnosti, kako to popraviti najbrž ne bi smeli iti niti mimo misli na vsaj pol profesionalne kadre, ki pa bi morali biti seveda strokovno primemo podkovani.
Prosto ponovljen tudi Centralni steber Dedca
Preplezala sta ga Kozjek in Kovač – Zajedo usmiljenja pa Tadej Slabe
Vzpon po Centralnem stebru (imenovanem tudi Raz) Dedca, ki sta ga septembra 1949 opravila Debeljak in Kočevar, je pomemben mejnik našega alpinizma. Bil je pojem ekstremnih težav in o tej smeri so se spoštljivo izražali tudi ponavljalci, ki jih je bilo vse več. Pavle Kozjek (AO Matica) pa ga je v navezi s Silvom Kragljem (AO Litostroj) 7. t. m. prvič preplezal tudi prosto. Samo dve mesti – gladko ploščo v prvem raztežaju in trebušast previs nad poličko – je ocenil s VI+, drugo s V-VI.
Marko Klopčič in Rok Kovač (AAO), pa sta tega dne »za ogrevanje« najprej preplezala Šarino poč. Kovač je pri tem opravil 1. PP (eno mesto VI+, sicer V, V+ in lažje). Na enak način sta potem ponovila še Centralni steber Dedca. Tudi Kovač je obe ključni mesti ocenil s VI+, drugo pa s V+ (in lažje).
Tadej Slabe pa je z Iztokom Osojnikom (oba Akademski AO) prvič prosto preplezal Zajedo usmiljenja. Strehast previs v spodnjem delu (A2) je ocenil s VII, poč v zgornjem delu (Al) pa s VI+, »morda« VII. Povedal pa je, da se je mogoče spodnjemu ključnemu mestu tudi izogniti, in sicer v desno (5 m, V+), kar je Osojniku tudi uspelo, v zgornjem delu pa si je moral dvakrat pomagati s klinom.
Severna stena Jalung Kanga ni več neznanka
Četverica članov nase ogledne odprave se bo vrnila v začetku junija
Pisma članov naše ogledne odprave, ki jo je Tone Škarja 29. marca popeljal v Nepal in pod severne vesine Jalung Kanga (zahodni vrh Kangčendzenge, 8430 m), so bila redka. Gibali so se namreč v glavnem po terenu, ki je sila redko naseljen in kamor celo odprave skoraj nikoli ne zaidejo. Sicer pa so tudi našim obisk dovolili šele, ko so v sodelovanju z nepalsko planinsko organizacijo NMA pripravili mešano odpravo. Za cilj le-te so izbrali Džongsang (Jongsang peak, 7473 m), na katerem so bili doslej ljudje šele enkrat, pa še to s povsem druge strani.
Sedaj vemo, da so v bazo prišli 18. preteklega meseca, da je bila pot zanimiva in brez nezgod, svojo osnovno nalogo pa so v celoti opravili. Malo znana S stena Jalung Kanga torej ni več (popolna) neznanka. Cilj nepalsko-jugoslovanske odprave pa niso uresničili. Škarja je na kratko sporočil: »Na Džongsangu odnehali. Vzpon možen, toda sestop nemogoč brez dolge priprave. Potek izvidnice dober.« Iz podatkov drugih pa sklepamo, da se bodo v domovino vrnili 4. junija, in sicer prek Amsterdama ter Zagreba (polet YU 223), kjer jih lahko pričakujemo okoli 16.10.
Prijave za Francijo in Bolgarijo
Komisija za alpinizem PZS se je odločila, da se odzove vabilu francoske planinske organizacije CAF in polšje eno navezo v La Berarde. V tem znanem alpinističnem centru (šoli) bo namreč tudi letos mednarodno srečanje, in sicer od 3. do 16. julija. Prijavijo se lahko le naveze (posamezniki), ki imajo potrebne izkušnje in kondicijo za plezanje tudi najzahtevnejših kombiniranih smeri (nad V. stopnjo). Podrobnosti bodo v razpisu, ki ga bodo prejeli vsi načelniki AO in AS.
Za alpinistke pa velja, da se bodo udeležile tradicionalnega srečanja alpinistk RHM. Po dosedanjih podatkih bo srečanje obenem z balkaniado (28. avgusta do 4. septembra) v Rili – Maljovici. Število naših predstavnic in prispevek k potnim stroškom bo KA določila po seji predsedstva PZJ, ko bo znano, kdo nas bo letos zastopal na srečanju balkanskih dežel.
V Mariboru prizadevni
Priprave na mariborsko odpravo »Kavkaz 83« so dale članom AO Kozjak in TAM nove vzpodbude. Delajo skupaj in rezultati so naravnost osupljivi. Sredi aprila so končali naporno čiščenje dravskega obrežja, zato jim bo SIS za komunalno ter cestno dejavnost Maribora pri letošnji osrednji akciji izdatno finančno pomagal.
Med prvomajskimi prazniki so bili sicer v gorah, toda takoj nato so začeli z dobro pripravljeno propagandno akcijo, ki so jo izpeljali s trgovsko hišo Merkur. Vse njihove izložbe so opremili s planinsko (pa alpinistično in reševalno) opremo. Pri tem so odlično sodelovali z MDO planinskih društev ter postajo GRS Maribor. 5. t. m. pa so pripravili najbolj spektakularno akcijo. Na pročelju trgovske hiše Merkur so za javnost prikazali vzpenjanje s prižemami in spust z vrvjo. Poleg tega pa vsak večer prikazujejo še alpinistične filme in barvne diapozitive.
8. t. m. so imeli na sporedu tudi množični trimski pohod na Pohorje. Da bi bilo bolj zanimivo, so tri skalne stopnje, v katerih imajo sicer plezalne vaje, opremili z vrvmi. Kljub slabemu vremenu, kar dvakrat jih je presenetil hujši naliv, se je njihovemu vabilu k rekreaciji odzvalo več kot 3000 Mariborčanov.
Mariborčani v Hochschwabu
Osem članov AO Kozjak in članica AO Impol je od 27. aprila do 2. t. m. v stenah avstrijskega Hochschwaba opravilo 50 vzponov. Bračko in Hansel sta 29. preteklega meseca opravila 2. JP Leobenske poči (VI-, A2, 250 m) v S steni Schartenspitze, naslednjega dne pa še prvo Stebra v S steni Malega Winkelkogla (enaka ocena). Razmere so bile v tej avstrijski gorski skupini naravnost odlične, čeprav segajo vrhovi 1800 in celo 2000 m visoko. Obljubljajo tudi, da bodo za AR pripravili natančnejši prikaz teh sten, da bi se jim lahko v prihodnje pridružili tudi drugi.
Nehote preplezala novo smer (Kamniško-zasavska)
Matevž Lenarčič in Boris Simončič, člana AO Trbovlje, sta 28. aprila prvič plezala v S steni Rzenika. Vstopila sta v prvo poč desno od smeri Modec-Režek in kljub težavam (do zelene glave sta jih ocenila s V+, A2) steno v sedmih urah tudi preplezala. Najprej sta bila prepričana, da sta opravila (drugo) ponovitev smeri Želja, ko pa sta se malo bolj pozanimala, sta zvedela, da je bil njun vzpon kar prvenstven. V prvih raztežajih (po Modec-Režkovi in potem še poldrugi po desni strani, do strehe) sta sledila smeri, ki sta jo pred dvema letoma poskušala preplezati Kamničana Benkovič in Kramar (?). Naprej jima ob tistem poskusu ni več šlo.
Bili so na Slovaškem
Dve navezi, ena iz AO Črnuče in druga iz AS Delo, sta se v dneh od 3. do 7. t. m. odzvali povabilu tovarišev iz AO Filozofske fakultete v Bratislavi. Toda do peščenjaka, kjer so nameravali plezati, zaradi slabega vremena niso prišli. Morali so se zadovoljiti kar z Nizkimi Ta trami in plezalnimi vrtci Sološnica, Halvanica in Paištum. Stenice so tod visoke le 40-50 m, težave pa segajo tudi do VI+. Uspešnejši so bili dogovori. Slovaški alpinisti bodo prišli na tabor AO. Črnuče, ki bo poleti v Vratih, sami pa bodo ponovno poskušali priti v peščenjak.
O prostih ponovitvah 1. junija
Da bi razjasnili nejasnosti ob prostih ponovitvah (etika, izrazje, ocenjevanje itd.), bo v sredo, 1. junija, nekakšna okrogla miza (sekcija), na kateri naj bi oblikovali tudi osnovne predloge za delo v prihodnje. Razgovor bo pod okriljem KA PZS, pripravlja pa ga INDOK službe.
Tečaj za inštruktorje VN
4. in 5. junija bo v planinskem domu na Rašici tečaj za inštruktorje VN, ki ga organizira komisija za VN in GS PZS. Posebni zaključni izpiti bodo v jeseni. Predavatelji, ki so tudi avtorji knjižice Narava v gorskem svetu, so razdelili tečaj na teme geologija, zoologija, botanika in varstvo narave. Ker bodo predavanja nekakšno dopolnilo k temam, ki so obdelane v omenjenem priročniku, ki je izšel pri Založbi PZS lani, opozarjajo udeležene», da si Naravo v gorskem svetu nabavijo in preberejo še pred tečajem. Stroške bivanja prehrane in potovanja plačajo udeleženci sami, organizacijo in predavanja pa bo financirala PZS. PD naj na tečaj pošljejo tiste kandidate, s katerimi računajo v prihodnje tudi pri društvenem delu s področja VN. Prijave sprejema PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana do vključno 27. t. m., obrazce prijavnic pa so prejela vsa PD v Sloveniji.
V Paklenici dva tudi iz Zenice
Točnejših podatkov o aktivnosti alpinistov iz drugih republik na srečanju jugoslovanskih alpinistov v Paklenici nismo dobili, oglasil se je le vodilni plezalec BiH Mukrim Šišič, ki je bil pod Anič kukom z Mehmedom Pijaničem (oba AK Zenica) kar 20 dni. Opravila sta številne pomembne ponovitve in v steni Aniča kuka začela tudi novo smer. Toda partner je zdrsnil, vrv se je poškodovala in po 50 metrih sta se morala vrniti.
Plezali veliko s tečajniki
Letošnje srečanje jugoslovanskih alpinistov v Paklenici bi bilo lahko pomembna prelomnica – Priprave morajo takoj steči
Že pred leti sta slovenska in hrvaška komisija za alpinizem sprejeli sklep, naj odseki tečajnikom ne bi dovoljevan obiska prvomajskega srečanja jugoslovanskih alpinistov. Toda praksa vsa ta leta je povsem drugačna in eden od načelnikov je lepo povedal: »Kako naj jim branimo, tudi pripravniki imajo počitnice.« Potrebno pa bo nekaj korenitih sprememb, da bi se razmere kolikor toliko normalizirale. S pripravami bi morali začeti takoj.
Bogdan Kladnik in Iztok Vilič (oba Akademski AO) sta 27. in 28. aprila preplezala novo smer v SZ steni Jurasove glavice. Prvi dah sta vstopila šele popolne in se potem ko sta preplezala ključni (drugi) raztežaj, spustila nazaj. Ker sta se veliko »obešala« po strehah (menda visijo iz stene kar 6 m), sta smer imenovala šimpanz, ocenila pa s V+, A3 (večinoma zatiči in metulji), 200 m, 15.
Dobili smo tudi popravek. Formo vivo (VI+/V-V) nista plezala Jeglič in Kovač, temveč Grad in Karo in kline (tudi svedrovec) sta v novi Domžalski smeri zabila le za varovanje, v oceni torej ni elementa A0e. Jeglič in Karo sta opravila tudi 5. P Cvrčevega stebra, spodnji del prosto, za zgornji del pa menita, da manjka za PP kak klin, ki bi zaustavil padec.
Na kratko iz poročil
Zaradi izredne aktivnosti smo lahko iz poročil, ki so bila tokrat res izčrpna, izluščili le bistvene podatke. Nekaj prednosti smo namenili le alpinistkam, o najtežjih vzponih pa smo že poročali.
Akademski AO: S tečajniki so več kot 100 vzponov. Metelko in Vilič sta (kot druga v navezi) prosto ponovila Union.
AO Celje: 11 alpinistov in 9 pripravnikov je opravilo 105 vzponov po 26 smereh. Primožič je prosto ponovil Union in Karabore.
AO Črna: Dva člana sta (ker je enega po nesreči zadel kamen) opravila šest vzponov.
AO Domžale: 5 alpinistov, 2 pripravnika in 4 tečajnike (z izpitom); več kot 100 vzponov, tudi zelo težkih.
AO Jesenice: 15 članov je od 24. do 30. 4. opravilo 160 vzponov.
AO Kamnik: 9 alpinistov in 12 pripravnikov je opravilo rekordnih 229 vzponov. Mlada Božič in Pavlič sta brez stremen ponovila Klin in Union. Uspešna so bila dekleta: Sonja Lanišek je s tovariši preplezala Figo, Akademsko in Brahmovo, Mihela Možek Mosoraško in Zgrešeno in Meta Brnot Brahmovo. Zadnji dve sta v ženski navezi ponovili Centralne kamine v Čuku. Benkovič in Škarja (AO Mengeš) sta opravila 4. P. Ria.
AO Kranj: 4 alpinisti, pripravnik in 4 tečajniki ter 89 vzponov s povprečno oceno 4,2. Tomo Česen in Andrej Štremfelj sta (27. 4.) opravila 5. P smeri Šubara direkt.
AO Matica; V Paklenico so prišli S posebnim avtobusom (38 članov in 17 gostov) ter opravili skupno 220 vzponov. Bešlin in Marinčič sta 24. in 25. 4. preplezala novo smer (Vrnitev odpisanih: Vlasta in Aleš Kunaver sta ponovila Raz za kladivce in Mosoraško, Honzakova in Dolenčeva pa v mešanih navezah Union. Dolenčeva potem še Velebitaško, Honzakova pa Albatros.
AO Mengeš: 4 alpinisti in 2 pripravnika so v šestih dneh opravili 57 vzponov. Metod Škarja je opravil 1. PP Slovenske s Pipsom, Martinjak in Špenko sta ponovila kombinacijo Raz za kladivce in kladivo itd.
AO Novo mesto: 9 članov je opravilo skupno 63 vzponov.
Obalni AO: 4 člani; Čižmek in Kmet sta opravila PP Forma vive, Kmet pa (s Spelo Koršič) še Uniona.
AO Postojna: Dva člana in Šest vzponov. Biščak in Mezgec sta PP tudi Union (VI, streho v 2. R sta obplezala po levi).
AO Radovljica: 5 udeležencev tabora in 66 vzponov.
AO Rašica: 7 alpinistov, 4 pripravniki in 3 tečajniki z izpitom ter 130 vzponov. Frantarjeva je s tovariši ponovila Velebitaško in Ljubljansko, Jamnikova pa Fanikino.
AO Slovenj Gradec: 9 članov je v tednu dni opravilo 98 vzponov. Štalekar je PP Formo vivo, z Anko Logonder Velebitaško in Raz za kladivce, z Marjano Šah pa Klin.
Soški AO: 3 alpinisti in 4 pripravniki ter tečajnik, 60 vzponov.
AO Škofja Loka: 14 članov je v štirih dneh opravilo 118 vzponov.
Šaleška AO: 5 alpinistov, 8 pripravnikov in 5 tečajnikov je od 23. do 29. aprila opravilo 106 vzponov. Za presenečenje je poskrbel Dušan Kukovec (55), ki je ponovil Šaleško smer. Le to je namreč preplezal kot prvi – pred 14 leti.
AO TAM: 2 člana in 28 vzponov med njimi 1. P Tininega raza v Visok glavici – Babič in Veberič.
AO Trbovlje: 4 člani, Kmet je med drugim PP Karabore, Zgrešeno in Union.
AO Tržič: 8 alpinistov in 4 pripravniki od 25. 4. do 1.1. m. 64 vzponov, med temi jih ima polovica oceno VI. Ema Pančur je s tovariši preplezala Kačo, Klin, Velebitaško in Union.
AO Vipava: 3 udeleženci srečanja, 21 vzponov.
Odprava doma v sredo
Splitska odprava »Manaslu 83« se v prestolnici daljnega Nepala Katmanduju že pripravlja na vrnitev v domovino. Ker pa tokrat prvič iz himalajskih gora domov ne bo vseh, bo njihovo slovo težko. Odprava je bila res dobro pripravljena za varnost je ukrenila vse, kar je bilo mogoče, vendar bosta pod južno steno osemtisočaka Manasluja ostala dva groba – Anteja Bučana in Jerneja Zaplotnika-Nejca.
V Zagreb se bo odprava vrnila 18. t. m. ob 11.45, ob 13.40 pa bodo nadaljevali pot v Split.
Franci Savenc
