Luka Zazvonil preplezal Povodnega moža in Glisto
Smer Povodni mož (8b+ oz. X+) v Vipavski Beli je prvi preplezal Tadej Slabe že leta 1990. Čeprav je nekaj plezalcev skušalo ponoviti smer, je drugi vzpon v njej šele letos opravil Kranjčan Luka Zazvonil.
Zazvonil je smer preplezal precej hitro, saj je zanjo porabil samo pet dni. Največ težav mu je povzročalo mrzlo vreme. Odločilni vzpon je opravil v zelo mrzlem dnevu, saj je bilo vsega 5 stopinj nad ničlo. Sredi smeri mu je skoraj zanohtalo, vendar je močno motiviran stisnil zobe in splezal do vrha. Na zadnjih, navzdol obrnjenih oprimkih, pa mu je mraz morda celo pomagal, saj jih s potnimi prsti verjetno ne bi mogel zadržati.
Povodni mož je bil le vrhunec serije kvalitetnih vzponov v skali, ki jih je Zazvonil opravil v zadnjem času. Za enako ocenjeno, vendar pogosteje plezano smer Missing link (8b+) v Mišji peči, je porabil devet dni. V Vipavski Beli pa je preplezal še dve čisti desetki: Hči naslade (8b oz. X) in Glisto. Slednjo sta pred njim preplezala le Tadej Slabe in Matej Mejovšek. Slabe je smer ocenil 8a+, Mejovšek pa je predlagal povišanje ocene na 8b, s čimer se strinja tudi Zazvonil.
Levo od Povodnega moža je Stane Židan lani preplezal dva projekta, ki ju je opremil Dragan Todorovič: Urška, hči pijana (7c) in Enigma (7c). Zazvonil je opravil drugi vzpon v obeh smereh in potrdil oceni. Pozimi je veliko plezal tudi v Bitnjah, kjer je poleg lažjih smeri ponovil tudi Grizlija (7c+, predlaga povišanje na 8a). Za konec naštejmo še nekaj njegovih vzponov v Mišji peči, kjer je na pogled preplezal Peskovnik (7b+/c), 9A (7b+), Nikito (7b+) in Uncla Bena (7b), z rdečo piko pa Zajčka (8a/a+), Triada (8a) in Matamorosa (7c)
Za podporo pri uresničevanju plezalnih ciljev se Zazvonil zahvaljuje AO Kranj in podjetju Vrh.
Tekma v športnem plezanju
AO Ljubljana Matica organizira tekmo v športnem plezanju za vse plezalce, ki se s plezanjem ne ukvarjajo tekmovalno. Prijavijo se lahko vsi, ki so stari vsaj 18 let. Ker letos mineva 10 let od prve tekme v Ospu, še posebej vabijo tekmovalce(ke), ki so nastopili na tej tekmi. Zanje bodo pripravili tudi posebno tekmo. Rok za prijave je 27. t. m., sprejemajo pa jih na PD Ljubljana-Matica, Trdinova 8/1, Ljubljana in Vito Čehovin, Bilečanska 4, Ljubljana (tel. 061 441 713). (M. P.)
Na Vzhodnem Jannuju odnehali, na Daulagiriju slabo vreme
Odprava PK Rifnik na še neosvojeni Vzhodni Jannu (7468 m), ki jo vodi Franc Gajšek, zdravnik je dr. Žare Guzej, člani pa so Dušan Debelak, Viktor Mlinar, Tomaž Žerovnik, Anton Pavlič – Čif, Andrej Grudnik in Matic Jošt, ni uresničila svojih načrtov. Po satelitskem telefonu so se javili iz baznega tabora in povedali, da jih je 35 dni spremljalo slabo vreme, tako da sploh niso mogli vstopiti v nevarno vzhodno steno. Bazni tabor so zapustili 7. ali 8. maja.
Vodja močne odprave na Daulagiri (8167 m) Tone Škarja je sporočil, da so do sedaj dosegli višino 6900 metrov, 300 metrov nižje pa so postavili tabor 2. Zaradi slabega vremena so se trenutno vsi umaknili v bazni tabor. Vodja odprave, katere jedro sestavljajo perspektivni alpinisti, je povedal, da okrog 15. maja načrtujejo prve resne poskuse vzpona na vrh.
Alpinistična šola
AO Tržič bo začel z alpinistično šolo 14. maja ob 19. uri v društvenih prostorih (Balos 4, Tržič). Vabljeni!
Ledeniški tečaj
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje tudi letos organizira republiški ledeniški tečaj, ki bo v skupini Silvretta na meji med Avstrijo in Švico in bo trajal od 20. do 24. t. m. Rok za prijave poteče 18. t. m., podrobnejše informacije pa dobite na PZS (Meta Vukič, tel. (061) 312-553).
Marko Prezelj, žal, obrnil na Šiši Pangmi
Marko Prezelj se je s kratkim sporočilom oglasil iz baznega tabora pod Šišo Pangmo (8027 m). Z Nizozemcem Thieryjem Schmitterjem sta 27. aprila vstopila v JZ steno Šiša Pangme, v kateri sta nameravala preplezati novo smer. Zaradi poslabšanja vremena svojega načrta nista uresničila, vendar pa iz sporočila ni razvidno kakšno višino sta dosegla in koliko dni sta bila v steni. Čeprav se po normalni smeri vzpenja proti vrhu precej alpinistov, se je Prezelj zaradi slabega počutja odpovedal nadaljnjim poskusom in se bo okrog 15. maja vrnil v Katmandu.
Miha Peternel
ŠPORTNA KULTURA ZA VSAKOGAR
Narava – skupno vadišče planincev in športnikov
Za kulturnega človeka je značilno, da ima posebno dober odnos do okolja, zlasti do prvobitne narave. Ko se ob jasnem dnevu ozira proti vrhovom gora, čuti hrepenenje, da bi jih obiskal. Da bi hodil dve, tri ure, se razgledoval po borovcih, macesnih, skalnatih grebenih in modrini neba ter končno doživel težko pričakovane minute, ko se mu z razgledne točke prikaže nov svet, čistejši, lepši, prostranejši.
Če je bila hoja težavna, doživlja potrjevanje samega sebe. Sleherni izlet na goro, sleherno popotništvo po samotnih gozdnih poteh pomeni človeku, vzgojenem v gorniškem duhu, praznično doživetje. Pred davnimi stoletji so hodili v visokogorski svet samo pastirji, romarji in lovci, za njimi so prišli na vrsto planinci, po prvi svetovni vojni so se jim pridružili še športniki, predvsem tekači na smučeh in turni smučarji. Nekateri hodijo v gore samo kdaj pa kdaj, nekateri konec tedna, najbolj ozaveščeni privrženci zdravega načina življenja pa najdejo kaj časa za sprehod ali izlet tudi med tednom. Redna vadba športnikov vseh vrst bi bila osiromašena, če si ne bi vsaj dvakrat na teden privoščili pol ure živahne hoje ali lahkotnega tekanja po prožnih gozdnih poteh.
Ljudje našega časa so sprostitve in športne gibalne dejavnosti na svežem zraku neprimerno bolj potrebni, kakor kdajkoli poprej. V poletnih mesecih so mikavne tudi vodne površine in globine. Kdor le more, si privošči v poletju teden ali dva kopanja, plavanja, potapljanje, čolnarjenja, jadranja in deskanja.
Med športniki in planinci je vedno več takih, ki jim notranji glas veleva nazaj k naravi! Tako postaja narava naše skupno vadišče. In ker nas je vedno več, moramo varstvu okolja, posebno pa vzgoji mladine za kulturen odnos do narave, posvečati vedno več pozornosti.
Drago Ulaga
