V prvi selekciji za Lhotse 22 kandidatov
Selekcijska komisija je izbirala med 33 prijavljenimi alpinisti — Ob drugem izbora še kandidature – Le trije v vsem ustrezajo
LJUBLJANA – V ponedeljek 14. t. m. je posebna selekcijska komisija za izbor kandidatov za člane odprave »Lhotse 81« temeljito pretresla vseh 33 prijavljenih. Hitro pa se je pokazalo, da vsem kriterijem v celoti ustrezajo le trije. Južna stena Lhotseja (8501 m) je pač izredno trd oreh, eden najtrših kar jih je bilo doslej načetih v Himalaji.
Komisija je zato uporabila določilo, da lahko kandidat enega izmed kriterijev ne izpolnjuje v celoti, še posebno če v drugih precej preseže zahtevani minimum. Sprejeto pa je bilo tudi, da bo pred dokončnim formiranjem moštva vsaj še ena selekcija, še posebno ker odprava zaradi novih načinov financiranja letos jeseni skoraj gotovo še ne bo mogla na pot.
Temelj za izbor je bila zahteva, da mora imeti kandidat dosežen katerikoli razred (po kategorizaciji) in najmanj pet let alpinističnega (ne pripravniškega!) staža. Ne bo šlo tudi brez vsaj pasivnega znanja angleščine, kandidati morajo biti organizacijsko aktivni v planinski organizaciji, zaposleni ali redni študentje ter sposobni za služenje kadrovskega roka v JLA. In ne nazadnje, kandidat mora takoj prenehati kaditi, če je kadilec.
Toda to so le splošne zahteve, tehnične pa so večini že znane. Kandidat mora biti vrhunski alpinist z najmanj sto opravljenimi alpinističnimi turami, med katerimi mora biti vsaj 20 zimskih. Zelo pomembne so tudi dosežene višine: vsaj šest vzponov na štiritisočake za tiste, ki še niso bili v izvenevropskih gorah. Pri končnem izboru pa bo pomembno vlogo odigralo tudi opisno mnenje selekcijske komisije in pa seveda ocena vodje, za katerega je bil že uradno predlagan Aleš Kunaver.
In kdo so tisti slovenski alpinisti, ki se bodo že v kratkem pričeli načrtno pripravljati za novo – že osmo po vrsti – jugoslovansko himalajsko odpravo? Brata Franc in Janko Arh (Bohinj), Borut Bergant, Slavko Frantar (Tržič), Viktor Grošelj (Matica), Franček Knez, Izidor Kofler (Mojstrana), Ivan Kotnik (Šaleški AO), Rajmond Kovač (Akademski AO), Marjan Kregar (Kamnik), Marjan Manfreda (Matica), Vanja Matijevec (Šmarna gora), Željko Perko (Tržič), Peter Poljanec (Idrija), brata Andrej in Marko Štremfelj (Kranj), Miro Šušteršič (Mengeš), Iztok Tomazin (Tržič), Emil Tratnik (Idrija), Jure Ulčar (Matica), Jernej Zaplotnik (Kranj) in Jože Zupan (Celje). Morebitni spremljevalci in nujni člani odprave (glede na načrt vzpona), za katere ni nujno, da so vrhunski alpinisti, bodo izbrani šele po drugi selekciji.
FRANCI SAVENC
Klek – stene – plezalci
ZAGREB – Če bo šlo vse po načrtih, bo že sredi maja v založbi Planinske zveze Hrvatske izšla zanimiva knjiga »Klek – stijene – penjači«, ki jo je pripravil Borislav Aleraj – Akac, še nedavno eden najvidnejših hrvatskih alpinistov.
V knjigi bo razen tehničnih opisov vseh smeri in variant avtor skušal kar najbolj prikazati tudi razmere, v katerih so bili vzponi opravljeni. To je v naj večji meri storil z izborom člankov (predvsem iz NP). Seveda pa ne bo manjkal tudi širši oris pokrajine in na skupno 80 straneh nekoliko večjega formata bo tudi 11 fotografij sten z vrisanimi smermi, šest tabel s faktokgrafskimi prikazi, osem skic stene, pa še nekaj risb in vinjet. Lahko bi rekli, da bo to »osnovno berilo« za vse alpinistične naraščajnike, ki se bodo namenili v ostenje Kleka.
Priprave za Norveško
CELJE – Načrt dela AO Celje, ki so ga sprejeli ob koncu lanskega leta, niso v celoti izpolnili, so ugotovili člani in vodstvo tega kolektiva. Ne število in ne kvaliteta zimskih vzponov niso bili na ravni prejšnjega leta. Toda obenem menijo, da ni krivda v nepripravljenosti, temveč v neugodnih vremenskih in snežnih razmerah. Vendar so kljub vsemu opravili prek 120 zimskih tur.
V alpinistični šoli bodo imeli v četrtek že teoretične izpite, vsi, ki bodo opravili ta preizkus, pa bodo že prihodnji mesec pričeli z nadaljevalno šolo. Hkrati pospešeno pripravljajo letošnjo odpravo na Norveško. Težave imajo deloma le s financiranjem, vendar jim precej pomagajo delovne organizacije, TKS, prodajajo značke in pozdravne razglednice, precejšen del sredstev pa so že zbrali z delovnimi akcijami. Več kot 400 ur so že delali pri podiranju stare in dotrajane depandanse ob Mozirski koči. Sedaj jih čaka še pleskanje Orlovskega gnezda (ob slapu Rinka), lesenega prizidka na Okrešlju, lotili pa se bodo tudi nekaterih del pri novogradnji v Logarski dolini.
Šola in praksa v Črni
Že od jeseni traja alpinistična šola – Poudarek je na varnosti
ČRNA – Že jeseni so v Črni pričeli z alpinistično šolo, ki ves čas teče po programu. Vključenih je 11 tečajnikov, kar je za ta kraj in številčnost kolektiva vsekakor veliko, poudarek pa je predvsem na varnosti. Seveda ne manjka (poleg predavanj) praktičnih vaj v plezalnem vrtcu (v Topli in Hudi luknji pri Žerjavu) in skupnih tur. Razen tega sta Lesjak in Lupša s 5 tečajniki 9. februarja preplezala Zajedo v Raduhi. Nekaj dni pred tem so Lupša, Radovič in Žagar preplezali Vetrne police, 24. februarja sta Lupša in Radovič v 10 urah preplezala Steber Štajerske Rinke (v zadnjem raztežaju sta si pomagala z vrvjo, ki so jima jo vrgli tovariši). 1. marca sta ista dva preplezala J rez Pece (V/IV, 450 m), kar sta dan kasneje ponovila še Savelli in Žagar. Radovič pa je tega dne sam preplezal novo smer v Suhem vrhu (Peca). Poteka po žlebu, ki ga prekinjajo skoki (45-50 stopinj, 250 m), zanimiva pa je le pozimi. Zadnji pomembnejši (prvenstveni) vzpon pa so opravili 5. t. m. in sicer Jelen, Plesec in Radovič po V razu Suhega vrha (zelo krušljivo in izpostavljeno, v zgornjem delu je bil ponekod trd sneg in led, najtežja mesta V, več pa je tudi lažjih raztežajev, 200 m).
ALPINISTIČNE NOVICE
Vabijo na »Koroški veleslalom«
Tradicionalni koroški veleslalom, ki bo posvečen spominu lani ponesrečene trojice tovarišev in bo letos veljal tudi za smučarsko prvenstvo slovenskih alpinistov, bo v nedeljo 4. maja. Zbor bo v koči na Grohatu pod Raduho, ki lahko sprejme tudi do sto planincev in bo redno oskrbovana od 27. t. m. dalje. Prijave bodo prireditelji (AO Črna) sprejemali še v soboto do 21. ure, potem bo žrebanje številk, štart pa v nedeljo ob 9.30. Tisti, ki se ne bodo prijavili do roka, bodo štartali zadnji, po vrsti kot se bodo prijavljali.
Po že ustaljenem pravilniku je tekmovanje ločeno za ženske in moške in bo v štirih kategorijah: za alpiniste ter planince do 15. leta, do 30. leta in stare nad 30 let. V ekipe bodo šteli po tri najbolje uvrščene.
Dostopa do Grohata sta možna v davnem dva. Po Mežiški dolini (od Črne dalje bo označen) do kmeta Jamška, naprej pa peš še dobro uro. Ali pa po Savinjski dolini in iz Solčave, dokler bo pač vozna pot proti Črni in spet peš okoli uro daleč.
AO Tržič pred Mojstrano
V nedeljo 13. t. m. je bilo na Kamniškem sedlu sila živahno, po skromni oceni ga je obiskalo prek 300 planincev. Tudi tradicionalni Štuparjev memorial je bil dobro obiskan. Prijav je bilo prek 200, toda štartalo jih je nekako četrtina manj, uvrščenih pa jih je bilo 105. Proga je imela 430 m višinske razlike, dolga je bila poldrugi kilometer, štart pa je bil na Kamniškem sedlu. Razmere so bile odlične in celotno tekmovanje (drugo v okviru smučarskega prvenstva slovenskih alpinistov) je bilo dobro pripravljeno.
Rezultati: alpinistke: 1. Irma Karničar (AO Jezersko) 0.51.4 2. Andreja Kranjc (AO Idrija) 0.57,0 3. Ivana Žerovnik (AO Šmarna gora) 1.04,6 Planinke: 1. Justa Testen 0.51,2 2. Simona Škarja obe (PD Mengeš) 0,52.6 3. Maja Ziher (PD Domžale) 0.57,4. alpinisti: l. Vinko Švab (AO Tržič) 1.36,5, 2. Hime Kranjc (AO Tržič) 1.38,2, 3. Stane Šmid (AO Mojstrana) 1.38,2. planinci: t. Sašo Goltez (PD Domžale) 1.32,4, 2. Sašo Bitenc (PD Medvode), 3. Toni Novak (PD Medvode) 1.38,1. Med alpinističnimi odseki je zmagala AO Tržič pred Mojstrano in Mengšem, pri planincih pa PD Medvode pred Kamnikom in Mengšem.
V Paklenici tudi projekcije
PDS Velebit ter Planinski zvezi Zagreba in Hrvatske sta za letošnje srečanje jugoslovanskih alpinistov v Paklenici pripravili ličen prospekt. Razen osnovnih napotkov (te smo objavili pretekli teden) in seznama literature, ki bo naprodaj tudi v Paklenici, so natisnili, da bodo ob večerih projekcije diapozitovov, morda tudi kakega amaterskega filma.
V steni Kleka
Sedem članov AO Črnuče je 12. in 13. t. m. plezalo v steni Kleka, skupno pa so opravili 25 vzponov. Iznad težjih smeri so ponovili HPD 90, Glavo in Damuzovo plafonierko, vsi pa so preplezali Vreskovo pločico.
V steni Kleka so plezali tudi štirje Celjani, ki so preplezali Plafonierko, Žoharjev steber in Vreskovo pločico. Naveza iz Akademskega AO pa je ponovila Žoharjev steber in Plafnonierko.
Rekord Haute Route
Klasično prečenje Alp (Chamonix- Zermat) na smučeh je v rekordnem času 24 ur opravil gorski vodnik Jean Pierre Bernard. S seboj je ponesel 12 kg opreme; cepin, dereze, čelno svetilko, bivak vreča, veston, 20 m vrvi, vponke in kline, nekaj opreme za popravilo smuči itd. To prečenje je v opisih za skupine prirejeno na 6-7 dni.
Nesreča vojaške naveze
V skupini Mt. Blanca so nesreče skoraj na dnevnem redu, vendar imajo nekatere še poseben odmev. Ena takih se je zgodila 15. februarja letos. Odlomila se je snežna opast nad J stene Mt. Blanc du Courmayer in potegnila s seboj dve navezi francoskih vojakov. Ena izmed navez se je še rešila brez posebnih poškodb, druga pa je obležala mrtva 800 m nižje na ledeniku Freney. Njen vodja je bil 28- letni GV Daniel Monasi, ki se je udeležil lanske francoske odprave na Čogori (K 2).
V Klemenči, Golarjevi in Strelčevi peči
Ti dve, do nedavna skoraj neznani steni, postajata vse bolj obiskani in vredno vse pohvale je, da se je Tone Golnar (AO Kozjak) odločil ter pripravil »vodniček«, ki bo predstavil 15 tamkajšnjih smeri. Kdaj bo izšel in kako ga bo mogoče nabaviti, bomo verjetno lahko sporočili že v kratkem.
V Klemenci peči sta Matjaž Roter in Ivo Veberič l. t. m. opravila prvo ponovitev Direktne smeri (-V/IV, 180 m), Tone Golnar in Darjo Žerak (vsi AO Kozjak) pa drugo 13. t. m. Celjska naveza Cankar-Verdnik je 12. t. m. preplezala Raz Sv. Duha. Franček Knez pa je z Lojzetom Cajzekom (AO Celje) v nedeljo preplezal prvenstveno, ki sta jo imenovala Zajček in ocenila s V+, 200 m, tri ure. Sestopila sta po smeri Mimo zoba, nato pa ponovila še smer Baco-Jojo. To smer sta tega dne plezala tudi Korent in Tič (oba AO Impol), ki sta pred tem ponovila tudi Gošarsko smer.
V soboto 12. t. m. sta Tone Golnar in Srečko Rihter (oba AO Kozjak) v sedmih urah opravila 1. ponovitev Sinfonije v Strelčevi peči. Njuna ocena je IV+, A 0, 400 m. Istega dne sta Janko Korent in Dani Tič (oba AO Impol) opravila tudi 1. ponovitev Južnega raza Golarjeve peči. Celjska naveza Čanžek-Pepevnik pa je v nedeljo opravila 2. ponovitev Orlovske smeri v isti steni.
V Ospu in Ojstrici
Zvedeli smo še za dve ponovitvi v steni nad Ospom. 30. marca sta Bojan Pajk in Bojan Šprogar (oba Zasavski AO) ponovila Staro smer v Ospu. 12. t. m. pa sta Milan Romih in Matjaž Pečovnik (oba AO Impol) ponovila Gobo.
AO Celje pa je v nedeljo 13. t. m. organiziral skupno turo v okviru alpinistične šole. Dovžan, Golob, Mehova, Skale, Špiler in Volavšek so preplezali Zahodno grapo Ojstrice, potem pa še J V raz.
Poljaki v Eigerju
Poljski alpinisti resnično nizajo uspeh za uspehom in če ima kje alpinizem široko javno podporo, je to prav gotovo pri njih. Razen zimskega (prvega!) pristopa na Everest se letos med drugim lahko pohvalijo tudi z dvema vzponoma v severni steni Eigerja. V dneh od 19. do 26. februarja sta Zbigniew Dudrak in Tadeusz Preyzner ponovila »klasično« smer, Bogdan Strzelski in Jerzy Zajac pa sta v času od 19. do 23. februarja opravila 1. zimsko ponovitev Hiebelerjeve smeri (1500 m!) po S rebru. To je bil tretji zimski poskus v tej smeri.
Marjanova diagonala
V začetku marca so Marjan Ručigaj, Rudi Lanz in Dušan Sajovic preplezali novo smer – Marjanova diagonala – v SZ steni Kalškega grebena. 12. marca sta jo kot prva ponovila Barbara Perčič in Andrej Štremfelj. Smer poteka po eni gredini višje kot Kranjska, začne pa se čisto spodaj, tako da poteka prek Lovske poti, zgoraj vodi po značilnem grebenu. Prva ponavljalca sta plezala 3 ure (prvi okoli 10; smer je namreč visoka okoli 900 m), sestopila pa sta po žlebu v zahodnem delu, kjer je plezal že Saša Kamenjev s tovarišem.
Živahna izletniška in gospodarska dejavnost
Planinsko društvo Velenje ima več kot dva tisoč aktivnih članov – Pet PD v Sloveniji
VELENJE – Planinsko društvo Velenje je s 2012 člani (povečanje za 17% v letu dni!) peto največje v Sloveniji, po aktivnosti in razvejanosti dela pa bi bilo večini lahko za vzgled. Tak je bil tudi občni zbor. Za uvod je zazvenela pesem »Oj Triglav moj dom«, kulturni program pa se je nadaljeval še po pozdravu predsednika PD Andreja Kuzmana. Pripravili so tudi projekcijo izbranih diapozitivov, ki jih je povezovala glasba z magnetofona.
V dveh letih, ki sta minula od zadnjega občnega zbora so letno organizirali 10 do 12 društvenih izletov, nemalo pa so jih pripravile še sekcije; posebno delovne so v Gorenju, Šmartnem ob Paki in KS Škale, imajo pa jih tudi na vseh šolah. Bili so tudi na vseh večjih akcijah, posamezno ali v skupinah so obiskali tudi gore v drugih republikah, priredili skupno silvestrovanje, pohod za dan žena prek 600 članov je že prehodilo Šaleško planinsko pot in še bi lahko naštevali. Pozabili tudi niso na planinske postojanke, za Kredarico so zbrali 110.000 din obveznic in obnovili svojo postojanko na Paškem Kozjaku. Prav po njihovi zaslugi je ta zanimivi predel dobil cesto, elektriko in sedaj tudi telefon. Lani so ob 30-letnici društva izdali bilten in pripravili fotografsko razstavo, predavanja pa so že dolga leta njihova redna aktivnost. Uredili so tudi kar dve planinski sobi, društveno v koči na Paškem Kozjaku, za mlade pa v dijaškem domu.
Za svojo dejavnost so dobili tudi priznanja. Lani so prejeli odličje OF slovenskega naroda kot najbolj množično in delovno društvo v občini, večje število članov pa je dobilo častne znake in druga družbena priznanja.
Mladih je v društvu 57 odstotkov. Pionirji so posebno zavzeti za orientacijo, kjer dosegajo že lepe uspehe. Pri mladincih pa so že težave, posebno s strokovnim kadrom, ko se komaj dobro izvežbajo, odidejo na šolanje drugam. Alpinisti imajo sicer le 15 aktivnih članov, uspehi pa kljub temu niso majhni. Načrtna vzgoja , vzponi doma in na tujem, tudi v najvišjih gorstvih sveta, podpora ‘ITKS ter povezava s teritorialno obrambo – vse to obeta še večji vzpon.
J. H.
PLANINSKO DRUŠTVO RADOVLJICA LETOS SLAVI 85-LETNICO
Marljivi člani planinskega društva Radovljica so tudi letošnje leto začeli zelo zavzeto in delavno na vseh področjih. Kot so ocenili na nedavni letni konferenci, je bilo delo v preteklem mandatnem obdobju zelo uspešno. Upravni odbor društva se je redno vsak mesec sestajal in načrtoval ter usklajeval delo. Tudi v lanskem letu je bila poleg osnovnih dejavnosti društva vsa pozornost namenjena trem planinskim postojankam, s katerimi upravlja društvo, in sicer so to: Valvasorjev dom pod Stolom, Roblekov dom na Begunjščici in Pogačnikov dom na Kriških podih.
Obisk na vseh treh postojankah je bil lani izredno velik, še posebno v Pogačnikovem domu. Ob tem seveda ni manjkalo težav glede rednega oskrbovanja postojank. Že dalj časa je znan problem nošnje hrane in pijače na visokogorske postojanke; en nosač ne more zagotoviti rednega oskrbovanja. To je seveda tudi glavni razlog, da so se pri društvu odločili za gradnjo tovorne žičnice iz Trente do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Akcija je že stekla, radovljiški planinci pa so že pri prvih korakih naleteli na težave, predvsem glede urejanja potrebne dokumentacije in soglasij. S posredovanjem Planinske zveze Slovenije jim je sedaj le uspelo premakniti z mrtve točke urejanje te dokumentacije v skupščini občine Tolmin.
Kot predvidevajo, bo pomladi narejen lokacijski ogled. Sicer pa je tehnična plat priprav za gradnjo tovorne žičnice boljša. Pripravljene imajo že načrte za strojnico, gozdno gospodarstvo Tolmin je že izmerilo traso, v tovarni verig Lesce pa so začeli z izdelavo strojnice. Kot predvidevajo, bodo do letošnje jeseni opravili vsa pripravljalna dela.
Na letni konferenci so tudi ugotovili, da je v preteklem letu uspešno deloval gospodarski odsek ter mladinski in alpinistični odsek. Razveseljivo je, da se je v planinske vrste vključilo več mladih, ki redno obiskujejo planinsko šolo. V okviru PD Radovljica deluje tudi postaja GRS, ki je prav tako v lanskem letu izvršila vse naloge.
Planinsko društvo Radovljica, ki je s 2355 člani ena najbolj množičnih družbenih organizacij v občini, letos praznuje tudi lep jubilej, in sicer 85- letnico ustanovitve in uspešnega delovanja. Za pripravo praznovanja so že imenovali poseben odbor, ki je pripravil zelo pester program.
Kot so se dogovorili, bo 3. avgusta dan planincev radovljiške občine pri Valvasorjevem domu. Organizirali bodo tri razstave, in sicer o zgodovini Stola, slikarsko razstavo s planinskimi motivi in razstavo fotografij. Alpinisti in člani GRS bodo v Dragi prikazali plezanje in reševanje. Načrtujejo tudi samostojno odpravo v Himalajo v sodelovanju vseh alpinističnih odsekov radovljiške občine. Mladinski odsek bo organiziral tradicionalno orientacijsko tekmovanje za pokal Jelovice v državnem merilu, markacijski odsek pa bo uredil krožno planinsko pot okoli Pogačnikovega doma na Kriških podih.
Ob koncu teh obsežnih akcij v jubilejnem letu naj še omenimo, da bodo radovljiški planinci izvedli dva izleta, tesneje pa bodo sodelovali tudi z zamejskimi planinskimi društvi.
J. Rabič
Reševanje v najtežjih razmerah
BOVEC, 18. aprila – Danes se je v Bovcu iztekel petdnevni tečaj, v katerem je 30 članov ljubljanske postaje gorske reševalne službe obnovilo znanje o vseh oblikah zimske reševalne tehnike.
Tečaj, ki je obsegal tudi vrsto predavanj, ki sta jih med drugimi vodila tudi strokovnjaka meteorološkega zavoda dr. France Bernot in Pavle Šegula, se je v glavnem odvijal v kaninskem pogorju. Ljubljanski gorski reševalci so tudi tokrat, že peto leto zapored, na gori nad Bovcem vadili reševalne »prijeme« v najtežjih snežnih pogojih ter v poledenelih stenah. Skupaj z bovškimi strokovnjaki alpskega turističnega centra pa so preizkusili tudi svoje znanje v proženju plazov, ter reševanju ponesrečencev s pomočjo lavinskih psov – vodnikov.
