Vrhunski alpinisti o sodobnem alpinizmu
Odprto pismo javnosti ob dilemah o usmeritvi slovenskega alpinizma
Mnenje kateregakoli od nas je enako mnenju Toma Česna, da cilj sodobnega vrhunskega alpinizma ni več zbiranje osemtisočakov po najlažjih smereh.
Vrhunski alpinizem je reševanje vedno težjih problemov v stenah svetovnih gorstev z vzponi v alpskem stilu, s solo vzponi, z zimskimi vzponi, z ekstremnimi smuškimi spusti itd. To pomeni doseganje meja možnega in njihovo pomikanje navzgor. Slovenski vrhunski alpinisti smo z vzponi v vseh gorstvih sveta to mejo dosegli in utrdili, kar je potrdila tudi svetovna alpinistična javnost.
V zadnjem času je politika Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) pri Planinski zvezi Slovenije, ki naj bi usmerjala in omogočala razvoj slovenskega vrhunskega alpinizma, osredotočena na zbiranje osemtisočakov za vsako ceno, kar je pod nivojem že doseženih rezultatov. To je tudi razlog za odsotnost večine vrhunskih alpinistov na zadnjih odpravah, ki jih je organiziral KOTG.
Ne zanikujemo nobenih in nikogaršnjih rezultatov, vendar je sedanji napad na Toma Česna, predvsem napad na kriterije vrhunskega alpinizma, na nas kot posameznike in na naše dosedanje športne dosežke.
Slovenski vrhunski alpinisti:
Filip Bence, Stane Belak, Vanja Furlan, Janez Jeglič, Matjaž Jamnik, Pavle Kozjek, Franček Knez, Silvo Karo, Miha Kajzelj, Janko Oprešnik, Peter Podgornik, Bojan Počkar, Marko Prezelj, Benjamin Ravnik, Uroš Rupar, Janez Skok, Andrej Štremfelj, Marija Štremfelj, Iztok Tomazin v Domžalah, 2. 4. 1993
Odprava v severozahodno steno Ama Dablama
Bojan Počkar in Štefan Mlinarič odhajata te dni v pomembno himalajsko steno
9. aprila bo z brniškega letališča odšla v Himalajo odprava dveh članov, Bojana Počkarja in Štefana Mlinarica (AO Železničar). Njun cilj je severozahodna stena Ama Dablama (6828 m), ena izmed pomembnih himalajskih sten. V tej doslej še ne preplezani 1900-metrski steni so doslej poskušali že Japonci, Američani in Bolgari ter Slovenci. Oktobra 1989 sta bila v njej Bojan Počkar in Vanja Furlan, ki pa sta vzpon zaključila na grebenu in nista prišla na vrh.
Tudi tokrat bosta plezalca skušala priti čez v alpskem stilu in brez šotora. Za vzpon predvidevata dva do tri dni in še dan za sestop po jugovzhodnem grebenu.
Odprava pa se srečuje s finančnimi težavami, ki bi utegnile ogroziti njeno izvedbo. Poleg KOTG jo bo podprlo še Ministrstvo za šport, podjetje Adriatic. PD Snežnik Ilirska Bistrica, Obalno PD Koper, SCT International, Primorske novice in Izolirka. Tiskovna konferenca bo 8. t. m.
Misli o alpinizmu
Tretja številka Planinskega vestnika prinaša med drugim nove poglede na zadnje in prihodnje slovenske himalajske odprave
V tretji številki Planinskega vestnika je zaradi polemike o ciljih in sredstvih v vrhunskem alpinizmu postal članek Še ena resnica o Anapurni, napisan že pred dvema mesecema, nehote osrednje berilo revije. V njem večina plezalcev z Anapurne preko Miha Kajzelja predstavlja drugačno videnje dogodkov na himalajski odpravi na Anapurno.
Pisanje je odgovor na članek Vikija Grošlja Himalajska razočaranja v letošnji januarski številki Planinskega vestnika. Tu je Grošelj brez izbranih besed grajal delo večine članov odprave. V Kajzeljevem članku pa osem od enajstih plezalcev prikazuje svoje poglede na dogodke in meni, da je z delom na gori (v Angleški smeri) prvi odnehal Viki Grošelj. Na koncu članka nam je še ponujeno v razmišljanje, vsaj tako je razumel pisec tega poročila, kakšna je prihodnost našega himalajizma, če se bo vztrajalo pri ciljih, ki so alpinistom ponujeni vnaprej, brez refleksije o njihovi motivaciji, ki pa je ključnega pomena za plezanje v ekstremnih razmerah. Sklepna in obenem programska beseda osmih alpinistov je: »Cilji slovenskega vrhunskega alpinizma so lahko le cilji slovenskih vrhunskih alpinistov.«
Poleg teh razmišljanj, za katere upamo, da ne bodo prinesle še večjih razhajanj med alpinisti, ampak bodo povod za trezen pogovor o ciljih našega alpinizma, so v novem Planinskem vestniku še tele reči. V članku Gore brez ideologij in nazorov je predstavljena slavnostna akademija ob stoletnici slovenske planinske organizacije, ki je bila 28. februarja letos v Cankarjevem domu, in govor njenega predsednika Andreja Brvarja ter predsednika republike Milana Kučana. V njem je pomenljiva zadnja izjava Andreja Brvarja, da sta »odgovornost in obveznost, da ne zapravimo doseženega, morda večji kot kdajkoli doslej«. Z besedami mentorja našega himalajizma Toneta Škarje, da glede alpinizma »Slovenija ni predmestje velemesta«, je predstavljena razglasitev naših najboljših plezalcev in plezalk, ki je bila 23. februarja v dvorani Smel-ta. Na njej je ob tridesetletnici Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) njen sedanji načelnik Tone Škarja povzel naloge KOTG, kakor so bile predstavljene na prvi seji komisije. Ta naj »spodbuja, organizira in pomaga pripravljati pomembnejše akcije naših alpinistov v tujini in obiske tujih gornikov pri nas. Komisija ne bo posegala v zasebne podvige članov PZS in posameznih PD. Želeti pa je, da bi skrbela za vse pomembnejše podvige, zlasti take, ki imajo značaj ekspedicij«. Ob kratkem zgodovinskem pregledu slovenskih alpinističnih dosežkov v svetovnih gorstvih je opozoril na odgovornost za prihodnost, ki jo alpinistom nalagajo minuli dosežki, ki naj opogumljajo in dajejo upanje.
Marko Jarc je povzel predstavitev rezultatov znanstvene odprave Monfalcone Himalaya 1992, ki je bila podana na dvodnevnem kongresu v tržiški (Monfalcone) bolnišnici. Namen odprave je bil izvajanje testov z dihali in srcem na različnih višinah v Himalaji. To so po mnenju zdravnika Boruta Špacala ene najbolj verodostojnih meritev, saj so bile opravljene na terenu. Janez Zupan je ob sto trideseti obletnici rojstva Frana Kocbeka predstavil delo »Aljaža Savinjskih Alp«. Mirko Kunšič je komentiral trinajsto oddajo Gore in ljudje. V članku Trojica v ledeni puščavi pa argentinski slovenski alpinist Peter Skvarča pripoveduje o slovensko argentinski odpravi na Kontinentalni led leta 1963/64. Na-ško Križnar je objavil članek Kozmična gora, ki ga je priredil po referatu na okrogli mizi na Sardiniji. V njem razpravlja o pomenu Simbola Svete gore pri nekaterih narodih. Igor Mäher govori o ekoloških problemih v Himalaji. Miranda Ortar o svojem in Simona Čopija vzponu čez Nos v El Capitanu. Katja Banovec pa razmišlja o nasilnem posegu politike v prijateljske stike slovenskih in bosanskih planincev.
Šola AO Kozjak
AO Kozjak iz Maribora organizira alpinistično šolo, ki se bo začela v sredo, 7. t. m, v prostorih PD Kozjak na Orožnovi 2. Predavanja bodo dvakrat na teden, vsak ponedeljek in sredo, do zaključka šole v drugi polovici junija pa jih bo približno dvajset.
Aleš Bjelčevič
