Alpinistične novice 11/1993

Mariborčani so aktivni

Prvenstvena v Škarjah?
Člani AO TAM in AO Kozjak so februarja uspešno plezali v Logarski dolini – Dobre razmere
Člani AO TAM in AO Kozjak iz Maribora so februarja v Logarski dolini opravili precej lednih vzponov. Najprej sta 11. 2. Vlado Fras in Boris Lorenčič v Škarjah splezala letos zelo popularno Marjetico in sestopila po Nemški grapi. Naslednji dan pa sta vstopila v Krofičko in najprej plezala po Diagonalni gredini, ki poteka od desne proti levi čez vso steno in na mestu, kjer je potrebno obiti steber, zavila naravnost gor do grebena in po njem na vrh. Sestopila pa sta po Diagonali. V Diagonali so bile razmer solidne, v morebiti prvenstveni varianti pa odlične. Ocena Diagonale z varianto je okoli 85°/ 30-70°, visoka pa je 300 m. En dan pozneje so Damjan Karničnik. Zlatko Knap, Bogdan Rojs in Boris Strmšek v Krofički preplezali verjetno še eno novo varianto. V steno so vstopili sto metrov pred odcepom poti na Škarje oziroma Ojstrico in nadaljevali v loku z leve proti desni proti Diagonali, nad njo pa po varianti, ki sta jo prejšnji dan preplezala Fras in Lorenčič. Če je kombinacija obeh variant res prvenstvena, naj se imenuje Postopaška. Plezalci bodo hvaležni za vse podatke o morebitnih vzponih v tem območju. Ocena smeri je 85/40-50°, 450 m, štiri ure. Z vrha Postopaške so nato sestopili naravnost navzdol po grapi in desno v nov sistem manjših grap, ki pripeljejo koče na Klemenči jami. Sestop je bil morda celo težji od samega vzpona. Tudi o tej smeri ni zanesljivih podatkov, verjetno gre za Direktno grapo (III-IV/30-70°, 700 m). V obeh smereh so bile ledne razmere odlične.13. 2. pa sta Vlado Fras in Boris Lorenčič v Ojstrici ponovila kombinacijo Jančeve piramide in Leve smeri (IV+/II-III). Razmere so bile zelo dobre, večina plošč je bila pod ledom, le zadnja dva raztežaja v Levi sta bila kopna.

Južna stena Jerebice
Andrej Prinčič in Tomaž Strupi (AO Kranj) sta v južni steni Jerebice ponovila Sivi ideal. Isto smer sta 3. 2. splezala se Marko Čar in Tone Tavčar (AO Žiri). Čar in Tavčar sta v Idrijski Beli splezala Drugi slap in ob tem sporočata, da sta Prvi in Drugi slap na karti področja v vodniku po zaledenelih slapovih zamenjana.
Janez Triler in Franci Markič ter Viktor Relja in Suzana Gorjup (vsi AO Kranj) so v zahodni steni Storžiča ponovili Direktno, zadnja dva pa še Sapco. Tanja Rajgelj in Bojan Počkar pa sta v Ospu splezala Hard rain in Steber jutranje zvezde.

V Ospu in Dalmaciji
Igor Kalan (AO Kranj) je v zadnjem mesecu ali dveh v Ospu in na dalmatinski obali preplezal nekaj lepih in težkih smeri. Najtežja je novejša smer Highlander v Mišji peči. Smer je opremil Dragan Todorovič, prvi pa jo je januarja splezal Arthur Kubista in jo ocenil 8a+/8b. Najtežji je spodnji del smeri, za katerega je potrebno predvsem veliko moči, potem pa je lažje. Dolga je osemnajst metrov. Kalan je drugi vzpon v tej smeri opravil 17. februarja in potrdil oceno. Ponovil je tudi novo smer Vilija Gučka, Corto, z oceno 7c+.
3. marca pa je v Mišji peči splezal novo smer desno od Corta, ki pa na koncu pride na isto spustišče. Imenuje se Manana, visoka je osemnajst metrov, ocenil pa jo je 7c. V njej je pet svedrovcev, je zelo previsna in zahteva nekaj težkih gibov v sredi in na koncu.
Že oktobra lani je Kalan v Mišji z rdečo piko v enem dnevu splezal tele smeri: Sonce v očeh (8a+), Twin Peaks in Rock’n’Roll (obe 7c+) ter Mozaik in Preobrazbo (obe 7c). Šest smeri med deveto in spodnjo deseto stopnjo v enem dnevu je vsekakor lep vzdržljivostni dosežek.
Okoli Novega leta pa je s Petro Vencelj in Borisom Čujićem obiskal plezališči Brela in Marjan v Dalmaciji. Na Marjanu je prvi splezal star projekt Ivice Matkoviča in ga ocenil 7c. Gre za plezanje po previsni plošči z luknjicami za en in dva prsta. Smer so skupaj poimenovali Marenostrum. dolga pa je trinajst metrov. Plezali so tudi v Breli, 15 km od Omiša, kjer je okoli petdeset smeri po navpičnih ploščah z luknjicami in majhnimi policami, podobno kot v Verdonu in z ocenami od 5 do 7c. Smeri so odlično opremljene, svedrovci so zabetonirani, stojišča odlična. Na pogled so plezali do 7b. Ob tem pa Kalan pripominja, da je v Dalmaciji še veliko možnosti za nova plezališča; od Omiša proti Makarski so po več sto metrov dolge skalne bariere, v katerih je komaj kakšna smer. V kratkem pa bo izšel tudi že napovedovani Čujićev vodniček po hrvaških plezališčih.

Predavanje o Lobučeju
V torek, 16. t.m., bo imel Danilo Tič v Mariboru predavanje o vzponu na 6119 m visoki vrh Lobuče, ki leži v območju Everesta v Kumbu Himalaji. 9. decembra lani sta z Jankom Oprešnikom v njegovi vzhodni steni splezala ledno smer Lowe-Kendal. Predavanje bo ob 20. uri v ŠTUK.

Aleš Bjelčevič

Masse Critique (X+) in še tri desetke
Eden izmed naših najboljših športnih plezalcev Marko Lukič se je odločil, da bo zimsko sezono preživel v južni Franciji
Mariborčana Marko Lukič in Alenka Vrezner sta na jug Francije odšla nekaj dni pred začetkom letošnjega leta. Pred časom sta se za kratek čas vrnila domov in povedala nekaj plezalnih novic.
Najprej sta plezala v Cimaiju. plezališču, ki leži zelo blizu sredozemske obale. Način plezanja, ki ga od plezalca zahtevajo tamkajšnje najtežje smeri. Marku Lukiću zelo ustrezajo. Najprej je za začetek v dveh dnevih ponovil zelo znano Sortileges z oceno 8b (X po lestvici UIAA. (To je morda prva desetka, ki so jo splezali naši plezalci; leta 1988 je bil v njej uspešen Srečo Rehberger). Že takoj zatem se je lotil še težje Masse Critique, ki nosi oceno 8b+ X+). Gre za 30 metrov dolgo smer, ki je sestavljena nekako iz dveh delov. V prvem delu so težave okoli 8a, v drugem, ki pa zahteva zelo natančno plezanje, pa so težave okoli 8b. Lukiču je v tej smeri uspelo peti dan. Za tema dvema desetkama se je odločil še za eno, in sicer Sucette de l’Anis, ki ima oceno 8b (X) in jo splezal v dveh dneh. Potem je pozornost dal bolj vzponom na pogled. Tako je ponovil pet smeri z oceno 7c (IX) in se smer Exil interierur, ki ima težave ocenjene z oceno 7c+ (IX+ po lestvici UIAA).
Alenka Vrezner je v Cimaiju splezala med drugim La folle nuit de Rebecca z oceno 7a (VIII) in smer Williwaw z oceno 7a+ (VIII+). Sledil je premik bolj V notranjost Francije, in sicer v bližino dveh zelo znanih plezalnih področij: Buoux in Volx. Med težjimi vzponi je Marko Lukić izdvojil še eno desetko, ki jo je splezal v zelo previsnih pečinah Volxa. Ponovil je namreč smer Theoreme z oceno 8b (X); pred njim jo je pred približno desetimi leti splezal Tadej Slabe.
Marko Lukić (ki sta mu plezalno turnejo omogočila Inntal in SKB podjetje za promet nepremičninami) in Alenka Vrezner sta se v Francijo že vrnila. Ko bo spet kaj zanimivih novic, sta obljubila, da se spet oglasita.

Tomo Česen

Luka Zaplotnik in Lukančičeva prva zmagovalca
V Domžalah so priredili prvo letošnjo športnoplezalno preizkušnjo
V soboto so prizadevni člani domžalskega alpinističnega odseka priredili prvo izmed letošnjih športnoplezalnih preizkušenj. Tekme Pokala republike Slovenije za starejše kategorije se je udeležilo sedemindvajset plezalcev in osem plezalk iz šestnajstih športnoplezalnih oziroma alpinističnih odsekov. V moški konkurenci je zmaga pripadla članu alpinističnega odseka Kranj Luki Zaplotniku, med dekleti pa je z veliko prednostjo pred drugimi tekmicami slavila Metka Lukančič, članica alpinističnega odseka Trbovlje. Pokrovitelj tekmovanja je bila Metalka.
Rezultati ženske: 1. Lukančic (AO Trbovlje). 2. Hudolin (PK Škof- ja Loka), 3. Osredkar (AO Kranj), 4. Ortar (Soški AO). 5. Čufar (AO Mojstrana).
Moški: 1. L. Zaplotnik (AO Kranj), 2. Jamnikar (AO Lj. Matica). 3. Šeliga (Šaleški AO). 4. Guček (AO Trbovlje), 5. Židan (AO Lj. Matica), 6. Jenšterle (PK Škofja Loka), 7. M. Grile (AO Lj. Matica). 8. Šanca (SPO Radovljica), 9. Mejovšek (Saleški AO), 10. M. Golov (AO Trbovlje).

V Švici mednarodni tečaji
Mednarodni komite za tekmovanja v športnem plezanju bo aprila organiziral medna- rodni tečaj za usposabljanje sodnikov in postavljalcev smeri.
Tečaja bosta potekala v švicarskem mestu Vevey: sodniški od 15. do 18. aprila, za postavljalce smeri pa od 13. do 18. aprila. Podkomisija za športno plezanje bo krila vse stroške enemu kandidatu za mednarodnega sodnika in polovico stroškov enemu kandidatu za mednarodnega postavljalca smeri.
Pogoji za udeležbo na sodniškem seminarju so: dve leti sodniškega staža, tri sojenja na državnih tekmah, na seminarju za postavljalce smeri: dve leti staža, kreiranje smeri na treh državnih tekmah, sposobnost plezanja na pogled 7b in z rdečo piko do 7c. za oba pa aktivno znanje dveh izmed naštetih jezikov: francoski, angleški, nemški. Prijave do 20. marca sprejema PSD. Dvoržakova 9, Ljubljana, vse informacije so na voljo tudi na telefonski številki: 061-312-553.

Nuša Romih

Sabalan drugič
Ob objavi notice o Sabalanu se nam je z nekaj popravki oglasil Janez Pretnar iz Radovljice. O najvišjem vrhu Irana seveda ni dvoma, piše, to je Demavend ali kot pišejo tudi Demavand. (Kuhe-) Sabalan pa je visok le 4821 m, po nekaterih podatkih celo 4817 m. Nanj se je prvi uradno (pred njim verjetno že domači pastirji) povzpel H. Lörner leta 1926. Za vzpon na ta erodirani vulkan najpogosteje uporabljajo vzhodni dostop iz Ardebila, ki leži ob cesti Tabriz-Asta-ra na obali Kaspijskega jezera.
Drugi najvišji vrh Irana in tu je bila bistvena napaka pa je Alam- Kuh (4840 ali 4850 m) v pogorju El-burz nad Kaspijskim jezerom, ki ga sestavlja granit in je najbolj alpinističen del Irana. Gorsko skupino tega imena sestavlja več vrhov, najbolj znan pa je Takl-e-Soliman ali Salamo-nov prestol, četrti po višini v Iranu. Leta 1976 so v tej gorski skupini plezali tudi Radovljičani.

Pred odhodom v Himalajo
Slavko Svetičič ima letošnje leto izjemno pisan program in uresničitvi tega se je ves posvetil. Do nedavna je treniral v Franciji. “Razmere so bile porazno slabe, kaj takega še nisem videl. Povsod samo črn led!” Izjava, ki poznavalcu pove vse. Pa je le ujel primerne prilike (vreme je bilo tedaj nesigurno) in opravil tudi dobro turo. 16. februarja (šele ob 11. uri, ker je čakal, če ne bo spet vremenski prevrat) je ponovil smer Jackson-Mac Shea v severni steni Les Droites, sestopil na sedlo, se povzpel še na Les Courtes in nato po Švicarski smeri v steni tega vrha tudi sestopil. Ob petih popoldan je bil spet v Argentierski koči; sest ur za tak vzpon in sestop!
Po alpskem treningu sta si s prijateljem zaželela se preskusa v plezališču Verdon. Toda nekdo se je odločil, da jima iz avta pobere vse, kar je kaj vredno in vse skupaj se je končalo, ne da bi se dotaknil toplih verdonskih skal.
V četrtek pa je že odpotoval v Italijo, kjer se bo v Leccu pridružil italijanski odpravi. In jutri bo s prvimi že poletel v Nepal, kjer se nameravajo preskusiti z zahodno steno Makaluja. In potem bo na vrsti Gašerbrum IV v Pakistanu, jeseni nameravata s Knezom še južno steno Anapurne itd. Ciljev in volje mu ne manjka!

Gore in ljudje
Danes ob 20.30 bo na prvem programu TV Slovenija spet naša oddaja, enourna Gore in ljudje. Bo pa tokrat usmerjena bolj v podzemlje Kanina, kjer so naše najgloblje jame. Spoznali bomo tudi jamarsko reševalno službo in še marsikaj.

100 let zvestobe goram
Razstava Sto let zvestobe goram, ki sta jo pripravila Slavica Tovšak in France Vogelnik v sodelovanjem s Pokrajinskim arhivom Maribora privablja številne ljubitelje gora. V razstavišču Archivum, na Glavnem trgu 7 je odprta vsak delovnik od 8. do 15. ure. vstopnine ni, za obiskovalce pa je na voljo do sobote 3. aprila.

T. Petauer: Teritoriji
Pred nedavnim se je v naših knjigarnah pojavila na pogled prejkone neugledna knjižica (razvadili smo z bogastvom barvnih ovitkov in velikega formata) zelenih platnic, z malo fotografijo obmorskega mesteca v zgornji polovici, spodaj pa napisom Tomaž Petauer TERITORIJI. Ne verjamem, da v naprej nepoučeni ugotove, kaj se skriva v njej, dokler ne preberejo kar nekaj strani.
Sestop, tekst tega naslova nadomešča uvod, tudi še ne razkrije vsega. Ugotoviti pa že mogoče, da barva ovitka ni naključno izbrana: avtor je zeleno usmerjen, kar potrjuje tudi reciklažni papir in Se marsikaj. Potem pa postopoma: da je ljubitelj narave ter še posebej blizu rastlinam in biologiji nasploh (to je dejansko tudi njegova stroka) in potem se rdeča nit: raziskovanje, planinski svet, od otoškega Brda do mogočne Gore, samohodstvo pa kot osnovna oblika spoznavanja narave. Ce delo dojameš pravilno, prideš do sklepa, da je možnosti za pustolovščine tudi v današnjem svetu še zelo veliko, le v naravo je treba in na primeren način.
Vsekakor najbolj doživet je opis – raziskovanje na relaciji Brdo – Misto. Morda sicer ne bodo vsi uganili za konkretno kateri teritorij gre, toda mislim, da to sploh ni pomembno. Podobno je tudi z največjim ciljem
Goro. Druga imena so v glavnem kar konkretna in tudi tistim, ki hočejo vedeti, kod nas pisec vodi, ni težko slediti.
Teritoriji so prvo samostojno delo Tomaža Petauerja, literarni prvenec. Je pa objavil že več člankov, še posebej strokovnih. In še več tega ima v delu. Avtor je knjižico izdal v samozaložbi, naprodaj pa je po skromnih 600 tolarjev (tudi malo več ali manj, kaže, da odvisno od rabata in prometnega davka). V knjigarnah in pisarni PD Ljubljana-Matica na Miklošičevi 17.

Franci Savenc