Slovenski alpinizem 2008
Ruth Gorge 2008
Trajanje: od 02. aprila do 04. maja 2008.
Člana odprave: Tina Di Batista in Tomaž Jakofčič.
Tina in Tomaž sta na ledenik Ruth priletela 07. aprila, po daljšem obdobju slabega vremena. Pričakale so ju na debelo zasnežene stene, hud mraz in nobenega ledu. Po nekaj oglednih turah je bilo bolj ali manj jasno, da kaj drugega kot južne stene ne bo prišlo v poštev, tako zaradi mraza kot zaradi razmer.
Po šestih urah gaženja s smučmi in nekaj plezanja sta prišla 10. aprila na plato Root Canal pod južno steno Moose’s Tooth. Naslednji dan sta preplezala smer Ham and Eggs (V, 4+, 900 m) in v snežnem neurju sestopila nazaj do baze.
Sledila je še neponovljena smer Freezy Nuts v London Towerju (TD+, 95°, 800 m). Lepa linija, ki je od daleč spominjala na Supercouloir, je bila presenetljivo enostavna. Smer je bila le za odtenek težja od npr. Teranove smeri.
Dvaindvajsetega aprila sta ob četrti uri zjutraj vstopila v smer Season of the Sun v Mt. Bradleyju. Eden prvih in po skici sodeč tudi najtežjih raztežajev v smeri, zajeda z oceno M6, ki so si jo leta 2007 Japonci opremili s fiksi, je prijetno presenetila s tankim ledom, ki je plezanje preko težavnega mesta malo olajšal. Po zapletenih snežnih prehodih sta dosegla osrednji žleb, kjer se je začela najtežja plezarija. Pokazalo se je, da so bile razmere tu precej slabše kot ob prvem vzponu, saj je bilo plezanje zahtevno tudi tam, kjer bi morala biti le udobna grapa. Poleg najtežjega mesta originalne smeri (M6, R) sta imela še kar nekaj podobnih. Zadnje težje raztežaje sta zaradi pomanjkanja ledu v prvotno predvidenih počeh morala preplezati po svoje, kar je bilo ključ do vrha. Vrh sta dosegla ob osmi uri zvečer. Eno uro sta bivakirala pod vrhom in naslednji dan v sedmih urah sestopila po zapletenem JZ-grebenu v bazo. Smer Season of the Sun ima aljaško oceno V, kar bi po naše pomenilo VI, 5+, M6+, 1500 metrov. Prvo ponovitev smeri sta Tomaž in Tina opravila po šestnajstih urah plezanja.
– – – –
Aljaska 2008
Trajanje: od 20. maja do 23. junija 2008.
Člani odprave: Matej Kladnik (vodja), Ambrož Bajde, Urban Novak, Aleš Koželj, člani AO Kamnik; Davor Velikanje ter Aljaž Tratnik, člana AO Idrija
Člani odprave so 24. maja prileteli na ledenik Kahiltna. Po ureditvi baznega tabora so naslednji dan s smučmi odšli pod ostenje Mount Hunterja, kjer so ugotovili, da so razmere za plezanje dobre.
Kot prvi aklimatizacijski vzpon so Aljaž, Davor, Ambrož in Aleš preplezali severozahodni greben Mount Francesa. Greben je snežno-skalnat, težave v snegu dosežejo 60 stopinj, skala pa je ocenjena s težavnostno stopnjo 5.8. Isti dan sta Matej in Urban plezala v severnem ozebniku v Mini-Moonflowerju in naletela na suh in zelo trd led. Plezanje jima je popestril najtežji raztežaj, ki zaradi tankega ledu ni bil preplezljiv. Odločila sta se za plezanje leve variante, ki mestoma poteka po previsnem ledu. Smer sta preplezala do grebena, vrh pa opustila zaradi Matejeve poškodovane roke ter hitro bližajoče se nevihte.
Naslednje dni so počivali in se pripravljali za plezanje v Mount Hunterju.
Tridesetega maja sta kot prva v steno vstopila Ambrož in Aleš, in sicer v Francosko smer (Grison-Tadeshi, 1984). Po ozebniku v spodnjem delu stene sta napredovala hitro, nekaj več časa so jima vzele prečnice v srednjem delu smeri. Zgornji del smeri je bil najtežji, plezanje so popestrili težki kombinirani raztežaji. Smer sta preplezala do vrha Mount Hunterja in sestopila po dolgem zahodnem grebenu. V slabem vremenu se nista mogla orientirati, zato sta z grebena sestopila po ozebniku pod vpadnicami serakov (9 ur, s spusti ob vrvi). Za celotno plezanje, od baze do baze, sta porabila 56 ur.
Navezi Tratnik-Velikanje ter Novak-Kladnik sta z enournim presledkom vstopili v smer Deprivation. V spodnjem delu jih je pričakalo strmo plezanje z mestoma slabim varovanjem in enim odsekom skalnega plezanja. Proti večeru so naredili kratek odmor in ponoči plezali naprej. Na zgornje snežišče so zaradi slabih razmer izstopili po smeri North Buttress ter nato nadaljevali do bivaka Cornice oz. »Corny«. Raztežaj nad bivakom so sklenili, da vzpon na vrh opustijo, saj se jim je hitro približevalo slabo vreme. Odločili so se, da sestopijo čez steno in ne po orientacijsko zahtevnem zahodnem grebenu. Sestopiti so želeli po smeri North Buttress, kjer so spusti že deloma opremljeni. Sneg in megla sta jim to onemogočila, zato so se spustili po smeri, po kateri so plezali. Za spust so potrebovali petnajst ur, za celotno plezanje od baze do baze pa so porabili 46 ur.
Naslednje dni so porabili za počitek in sušenje opreme.
Šestega junija zvečer so odšli proti baznemu taboru Denali. Po petih urah hoje so se zaradi vetra in sneženja utaborili sredi Ski Hilla. Naslednji dan so v ne najboljšem vremenu prišli do tabora 11000-foot Camp. Ker se je obetalo slabo vreme, so se po dnevu počitka Bajde, Koželj, Tratnik, Velikanje in Novak odločili, da gredo na Denali (6194 m) po najlažji smeri. Vrh Denalija so v hudem mrazu dosegli okoli polnoči in takoj nadaljevali sestop do šotorov. Medtem si je Matej krajšal čas s smučanjem.
Zaradi slabega vremena so se Bajde, Koželj, Tratnik in Velikanje vrnili v letalsko bazo, od koder so naslednji dan poleteli v Talkeetno. Matej in Urban sta še ostala na ledeniku ter se utaborila v bližini gore Kahiltna Peak. Nameravala sta preplezati ozebnik v desnem delu stene, vendar sta v njegovi vpadnici opazila nevaren serak ter se zaradi lastne varnosti odločila za drug cilj. Na koncu sta preplezala severozahodni greben Mount Francesa, na katerega so se ostali povzpeli za aklimatizacijo. Zatem sta se srečala z ostalimi člani v Anchorageu, kjer so skupaj preživeli še dva dneva in se vrnili v Slovenijo.
Preplezane smeri po navezah; ocene so v glavnem aljaške (Alaska Grade):
Ambrož Bajde in Aleš Koželj:
– Mount Frances (3400 m), smer po SZ-grebenu (IV, 5.8, 60°, 1200 m)
– Mount Hunter, Francoska smer (6/90° led/mešano, M6, 1500 m + vrh)
– Denali (6194 m), West Buttress (2, 50°)
Aljaž Tratnik in Davor Velikanje:
– Mount Frances (3400 m), smer po SZ-grebenu (IV, 5.8, 60°, 1200 m)
– Mount Hunter, Deprivation (6/6, M, 1500 m)
– Denali (6194 m), West Buttress (2, 50°)
Matej Kladnik in Urban Novak:
– Mini-Moonflower, severni ozebnik (4, 85°, M6, R, 700 m)
– Mount Hunter, Deprivation (6/6, M, 1500 m)
– Denali (6194 m), West Buttress (2, 50°); na vrhu le Novak
– Mount Frances (3400 m), smer po SZ-grebenu (IV. 5.8, 60°, 1200 m)
– – – –
Denali 2008
Trajanje: od 01. junija do 23. junija 2008.
Člani odprave: Iztok Arbiter (vodja), Dušan Božič, Franci Rupnik in Boris Strmšek.
Namen odprave je bil preprost – vzpon na vrh Denalija (6194 m). To je uspelo trem članom. 13. junija je po 13 urah iz tabora (4300 m) vrh dosegel Boris Strmšek, odsmučal navzdol ter v dveh urah in pol spet grel svojo spalko 1900 m nižje. Isti dan sta z naskokom na vrh poskusila tudi Franci in Dušan, vendar sta se na višini 5600 m obrnila. Ponovno sta poskusila dva dni pozneje in tokrat jima je uspelo. Za Francija je bil to že šesti najvišji vrh celin, manjka mu le še najvišji – Everest. Iztok je bil zadovoljen z doseženo višino 4900 m.
