28. julija 1800 se je štirim kmetom iz Heiligenbluta (Sveta kri) in pastorju uspelo prvič povzpeti na vrh Großglocknerja, najvišje gore Avstrije, ki ji Slovani najdemo tudi imena: Veliki Klek in Veliki Zvonik.
Na goro, ki je dolgo veljala za nedostopno, je bil tako opravljen prvi pristop s pomočjo znanstvene odprave, financirane po naročilu knezoškofa Salma-Reifferscheidta.
Če zanemarimo splošno zgodovino, se beleži, da je Valentin Stanič stopil na vrh Großglocknerja 29. julija 1800, torej dan po prvem uradnem vzponu. Zanimivo je, da je bil Stanič tako navdušen nad goro, da je ob prihodu na vrh splezal še na deblo, ki so ga prvopristopniki postavili kot lestev za križ in s tem simbolično presegel višino samega vrha. Njegov podvig velja za enega prvih samostojnih alpinističnih vzponov v evropskem merilu. Koroški Slovenec Marko Pernhart (1824–1871), strastni slikar gorskih krajin, se je mnogokrat vzpel na vrh Velikega Kleka, kjer je v zgodnji dobi turizma, še pred prihodom sodobnih fotografskih tehnik, slikal znamenite panoramske slike.
Znanost, ki je sprožila prvi korak
V drugi polovici 18. stoletja se je začelo sistematično raziskovanje koroških Alp. Generalni vikar škofije, Gurk Sigismund von Hohenwart, je knezoškofu predstavil idejo o vzponu na Grossglockner kot del znanstvenega projekta.
Leta 1799 je skupina lokalnih kmetov dobila nalogo, da preuči teren. Ko sta dva med njimi prečila ledenika Pasterze in Leiterkees, je mit o »nepremagljivi gori« padel. Prvi vzpon pa je bil še vedno oddaljen.
Uspešen vrh: 28. julij, 1800
Naslednje leto je sledil odločilen poskus. Knezoškof Salm-Reifferscheidt se odpravi ni pridružil, a jo je financiral skupaj z več naravoslovci. Ključni akter vzpona je bil pastor Matthias Hautzendorfer, ki se je skupaj s štirimi kmeti (Sepp in Martin Klotz ?, Martin Reicher …) povzpel na vrh.
Na vrhu so zasidrali železen križ, ki ga je podaril knezoškof, in opravili prve barometrične meritve višine. Te podatke so raziskovalci uporabili kot podlago za zgodnja znanstvena dela o Alpah.
Pospešek alpinizma in turizma
Prvi vzpon je sprožil razcvet odprav na druge vrhove, kot tudi porast zanimanja za gorske kraje. Mesto Heiligenblut je pritegnilo znanstvenike in turiste, čeprav se večina obiskovalcev ni podala na vrh. Rajši so občudovali gorsko kuliso od blizu, zlasti slapove in ledenik Pasterze, ki je (nekoč) nudil spektakel narave. Za turiste (že) v 19. stoletju je estetska komponenta postala najpomembnejša motivacija za obisk večnega ledu.
Großglockner danes ostaja simbol alpske veličine, znanstvenega raziskovanja in človeške vztrajnosti. Prvi vzpon na to goro ni le mejnik alpinizma, temveč tudi zgodba o preseganju strahov, moči skupnosti in iskanju smisla v gorah. Še 225 let pozneje ostaja fascinacija nad gorskim velikanom neoslabljena …
