Jutro, 14. december 1922
Dne 5. decembra je v Pragi na Smihovu umrla gospodična Marija Chodounská, hčerka znanega prijatelja Slovencev, univ. prof. dr. Karla Chodounskega. Širši javnosti je to ime manj znano, tem bolj pa je znano starejšim našim dijaškim generacijam, ki so študirale v Pragi, in pa našim turistom.
Kakor njen oče, je bila tudi gospodična Chodounská iskrena prijateljica Slovencev, zanimala se je kakor on za naše kulturne in politične težnje in se veselila vsakega našega napredka in uspeha. Hiša Chodounskih je bila odprta vsakemu slovenskemu dijaku, marsikateri slovenski študent je bil pri prof. Chodounskem stalen gost. Vsako večjo slovensko prireditev v Pragi sta prejšnja leta obiskala gotovo tudi prof. Chodounsky in njegova hčerka.
Iskreno je vzljubila gdč. Chodounská naše gore. Leto za letom je s svojim očetom prihajala k nam v znano češko letoviško kolonijo na Jezerskem odkoder je delala izlete; bila je navdušena in verzirana turistinja in se ni strašila niti najtežjih tur. Govorila je dobro slovensko in je porabljala svoje bivanje med nami prav vztrajno tudi za to, da je širila med našim narodom v nacionalno ogroženih krajih na Koroškem narodno zavest. Na njeno inicijativo se je zgradila lepa »Česká chata« pod Grintovcem.
Gospodična Chodounská je bila tudi ugledna češka slikarka – pokrajinarica.
Motive za svoje slike si je izbirala najrajši v naših Alpah. V Pragi je priredila dve razstavi tvojih slik, prvo že pred kakimi 15 leti, drugo med vojno. Z obema si je priborila priznanje kot resna umetnica.
Zdaj je ni več. Težko je verjeti žalostnemu naznanilu, ki so ga prinesli češki listi. Kdor je poznal ljubeznjivo, za vse dobro in lepo navdušeno gospodično, jo bo ohranil v trajnem prijaznem spominu. Težko prizadetemu prof. Chodounskemu, ki je ostal na stara leta čisto sam na svetit, pa bodi izrečeno najiskrenejše sožalje.
V. M. Z.
