Nadzorniki kršitelje iščejo tudi prek družbenih omrežij – »Veliki brat« vse vidi
V poljskem delu Tater se soočajo z novim pojavom, ki skrbi tako upravljavce narodnega parka kot gorske vodnike. Vse več obiskovalcev namenoma vstopa na območja, kjer je gibanje prepovedano ali omejeno, svoje podvige pa nato objavljajo na družbenih omrežjih. Da bi prikrili identiteto, nekateri med takšnimi izleti nosijo balaklave oziroma maske, zaradi česar so v poljskih medijih dobili vzdevek »zamaskirani turisti«.
Po besedah Piotra Mazika, predsednika Združenja tatrskih gorskih vodnikov, ne gre več za posamezne primere. Med poletno sezono praktično ni bilo dneva, ko v visokogorju ne bi opazili ljudi na območjih zunaj dovoljenih poti ali v zahtevnem terenu, za katerega nimajo ustreznih izkušenj. Pogosto zahajajo proti vrhovom, kot so Gerlach, Lomniški vrh ali Žabí kôň, kjer je običajno potrebno dobro poznavanje gorniških veščin oziroma spremstvo gorskega vodnika.
Po podatkih Tatrskega narodnega parka (TPN) se kršitelji ne gibljejo le zunaj označenih poti. Parkovni nadzorniki zaznavajo tudi primere smučanja na prepovedanih območjih, uničevanja zaščitenih rastlin, zlasti žafranov, ter nameščanja neuradnih oznak in smerokazov.
Posebnost pojava je, da številni udeleženci svoje početje javno razkrivajo na Facebooku, Instagramu in drugih platformah. Ob objavah pogosto poudarjajo, da so bili na prepovedanem območju ali da so se podali v ture, za katere nimajo ustreznega znanja. Po navedbah vodnikov se pri nekaterih od teh podvigov pozneje izkaže, da so potrebovali pomoč gorskih reševalcev, čeprav tega v objavljenih videoposnetkih ni mogoče opaziti.
Zaradi tega so v Tatranskem narodnem parku vzpostavili nekakšen »digitalni nadzor« (takšen nadzor so v nekoč slovenskem TNP opravljali že pred dvema desetletjema in kaznovali, padalce, kolesarje, lastnike psov, itd). Naravovarstveni nadzorniki redno pregledujejo javno dostopne objave in fotografije ter na njih iščejo dokaze o kršitvah predpisov (zaradi pomanjkanje kadra jih bo kmalu nadomestila AI). Od marca letos so na ta način identificirali že 56 oseb. Doslej so izrekli 23 glob v skupni vrednosti približno 6500 zlotov, nekaj primerov rešili sporazumno, tri pa predali sodišču. Pri delu primerov identitete še niso uspeli ugotoviti, zato sodelujejo tudi s policijo.
Dogajanje v Tatrah odraža širši problem sodobnega gorništva. Družbena omrežja, kjer v tem času sicer še prevladujejo »zlatoigličarji«, vse pogosteje spodbujajo iskanje ekskluzivnih fotografij in »prepovedanih« doživetij, pri čemer nekateri obiskovalci zavestno kršijo pravila zavarovanih območij. Nadzorniki opozarjajo, da takšno početje ne ogroža le narave, temveč tudi same obiskovalce in reševalne službe, ki morajo posredovati ob nesrečah v zahtevnem terenu.
V Tatrah zato poudarjajo, da tehnologija, ki pogosto služi za širjenje spornih podvigov, postaja tudi pomembno orodje za njihovo odkrivanje. Fotografije in videoposnetki, s katerimi se kršitelji želijo pohvaliti, so namreč vse pogosteje razlog, da jih nadzorniki pozneje uspešno identificirajo.
