Delo, 27. maj 1985
Na posvetu v Poljčah so govorili o varnosti v gorah – Najpogosteje se nesreče zgodijo zaradi zdrsa
POLJČE, 26. maja 1985
V soboto popoldan se je v Poljčah končal posvet z naslovom »Gore in varnost« v organizaciji komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije. Udeležba je bila nekoliko skromnejša, zato pa so se posveta udeležili tisti, ki resnično dobro poznajo to problematiko.
Lani se je v slovenskih planinah oziroma gorah ponesrečilo 28 ljudi, gorski reševalci pa so posredovali v 82 reševalnih in iskalnih akcijah. Marjan Salberger je tako ugotovil, da se največ nesreč zgodi pri izstopu, približno 61 odstotkov. Zanimivo in značilno je, da je bilo lani med umrlimi kar osem samohodcev. Med vzroki za nesreče pa je še najpogostejši zdrs, pri čemer so razlogi različni, najpogosteje pa k temu pripomore slaba oprema in trenutna slabost. O hoji in varnosti otrok v gorah je govoril Peter Markič. Udeležence je seznanil s tečaji, ki jih v sosednji Avstriji prav za otroke pripravljajo že od leta 1968.
O organiziranju in izvedbi reševalnih akcij v gorah je govoril načelnik letalske podkomisije Andrej Žist z Republiškega sekretariata za notranje zadeve. Dr. Miha Potočnik je udeležence seznanil z nekaterimi oblikami odgovornosti (osebno, odškodninsko, kazensko) v gorah. Prof. dr. France Srakar je spregovoril o vplivu hoje na organizem, morebitnih poškodbah in dal tudi nekaj praktičnih nasvetov za varno hojo. Dr. Matija Horvat je razčlenil vpliv mraza in vročine na delovanje srca, Danilo Škerbinek pa je govoril o pomenu večje usposobljenosti, s katero se da preprečiti marsikatero nesrečo. Pavle Šegula je seznanil udeležence s tehničnimi vidiki pojava strele, o označevanju in zavarovanju poti pa je govoril Baltomir Bizjak, o poškodbah in prvi pomoči pa dr. Jože Četina. Na posvetu so zavrteli tudi film »Nesreča«.
MIRKO KUNŠIČ
