Gorenjski Glas, 25. februar 1997
Občina Bohinj opozarja kmetijskega ministra – Zaradi milejšega zakona skušajo vikendaši legalizirati stare kupčije
Bohinj, 21. februarja
Po uveljavitvi novega zakona o kmetijskih zemljiščih se je v občini Bohinj pojavilo nenavadno veliko ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč in gozdov posameznikom, ki nimajo statuta kmeta niti tam nimajo stalnega bivališča. Bohinjski župan Franc Kramar je zato napisal pismo kmetijskemu ministru, v katerem ga sprašuje, če je novi zakon namenjen tudi legalizaciji nakupov zemljišč, na katerih že stoje počitniške hišice, s čimer se v Bohinju nikakor ne strinjajo.
Novi zakon o kmetijskih zemljiščih je nekoliko omilil pogoje nakupa kmetijskih zemljišč, saj jih lahko kupujejo tudi posamezniki, ki nimajo statusa kmeta. Po njegovi uveljavitvi se je v občini Bohinj pojavilo nenavadno veliko ponudb o prodaji kmetijskih zemljišč in gozdov, iz katerih je razvidno, da jih kupujejo posamezniki, ki nimajo statusa kmeta niti stalnega bivališča v Bohinju.
Pri pregledu ponudb, ki v skladu z novim zakonom prihajajo na Upravno enoto Radovljica, Bohinjci ugotavljajo, da gre večinoma za “stare kupčije”, ki po starem zakonu niso bile možne, saj je prepovedoval prodajo kmetijskih zemljišč prve kategorije posameznikom, ki niso imeli statusa kmeta. Kljub temu so se v preteklih letih kupčije sklepale, zdaj pa jih “novi” lastniki skušajo vpisati v zemljiško knjigo in tako pridobiti stvarno lastninsko pravico. Kupčije ne bi bile sporne, če bi kmetijska zemljišča in gozdove kupovali kmetje ali drugi, ki bi jih obdelovali tako kot predvideva novi zakon. Večinoma gre namreč za zemljišča, na katerih že stoje počitniške hišice, postavljene pa so bile brez vsakršnih dovoljenj. Bohinjski župan je to trditev podkrepil s tremi konkretnimi primeri.
V Bohinju dvomijo o tem, da je namen novega zakona o kmetijskih zemljiščih tudi legalizacija starih kupčij, ki so bile sklenjene v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom in zategadelj nične. Če pa je temu tako, potem smo v občini popolnoma nemočni in prepuščeni svoji iznajdljivosti. Da bi kmetijska zemljišča zaščitili pred pozidavo s počitniškimi hišicami, bomo prisiljeni ukrepati na zakonsko moini, vendar moralno lahko sporni način, pravi bohinjski župan Franc Kramar.
Brunarica v Ukancu
M.S. iz Stare Fužine je 4. februarja letos objavila prodajo 1.740 kvadratnih metrov gozda v katastrski občini Studor. V ponudbi je kot kupec naveden S.S. iz Spodnjih Pirnič, prodajna cena zemljišča pa znaša 28 mark oziroma 2.600 tolarjev za kvadratni meter.
Pri preverjanju so ugotovili, da se parcela nahaja na območju Ukanca, na njej pa že stoji za bivanje primerna brunarica, ki ima v podaljšku nadstrešnico. Objekt pa nima hišne številke.
Zastavlja se vprašanje, kako je lahko objavljena ponudba o prodaji gozda, če na zemljišču že stoji brunarica, ki jo nekdo uporablja? Sklepati je moč, da jo uporablja kupec, ki je naveden v ponudbi. Kaj bi se zgodilo, če bi Občina Bohinj v skladu za 21. členom zakona o kmetijskih zemljiščih uveljavila prednostno pravico do nakupa in se poslužila pravice, ki jo določa 24. člen tega zakona? Bi pridobila lastninsko pravico na tem zemljišču? Kaj bi se zgodilo z objektom?
Tudi iz cene, ki je navedena v ponudbi, je moč razbrati, da ne gre za nakup gozda temveč za legalizacijo na črno postavljene počitniške hišice.
V vikende preurejeni stanovi na Vogarju
A.R. iz Stare Fužine je 6. februarja objavila prodajo 14.104 kvadratnih metrov travnika v katastrski občini Studor. V ponudbi je omenjeno, da se prodaja opravlja zaradi prepisa.
Pri preverjanju so ugotovili, da se parcela nahaja na območju Vogarja in da je bila razdeljena na tri parcele, slednji dve sta zelo majhni in obkrožata objekt. Zadeve si v naravi niso mogli ogledati, ker Vogar zaradi zime trenutno ni dostopen, zato sklepajo, da obstajata dve možnosti. Po prvi se ponudba nanaša na eno od manjših parcel, na kateri že stoji objekt, verjetno je to v počitniško hišico preurejen pastirski stan. Po drugi pa se ponudba nanaša na večjo parcelo, kjer še niso postavljeni vikendi, kupiti pa jo želi eden izmed lastnikov vikendov na manjših dveh parcelah. Verjetno zato, da bi jo prodal naprej, kar bi povzročilo nadaljnjo parcelizacijo zemljišča.
Druga zgodba kaže, da posamezniki z navajanjem napačnih ali nepopolnih podatkov skušajo zavesti upravno enoto, da bi odobrila kupčijo. Po eni strani torej poskušajo legalizirati nakupe zemljišč, ki včasih niso bili dovoljeni, po drugi objekte, ki so bili postavljeni na črno.
Ljubljančan, ki se bo ukvarjal s košnjo
F.H. z Bohinjske Češnjice je decembra lani objavila prodajo 256 kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča v katastrski občini Bohinjska Češnjica. V ponudbi je kot kupec naveden M. J. iz Ljubljane. Upravna enota Radovljica je 5. februarja Občino Bohinj zaprosila za mnenje h kupoprodajni pogodbi. Priložili so kupoprodajno pogodbo in izjavo Ljubljančana, da je usposobljen za kmetijsko proizvodnjo in da bo zemljišče uporabljal za košnjo.
Pri preverjanju so ugotovili, da je Ljubljančan zemljišče z objektom (stan) kupil že pred leti, kar dokazuje parcelacija, ki jo je opravila radovljiška geodetska uprava.
Občina bi morala dajati soglasje, ne le mnenje
Po novem zakonu o kmetijskih zemljiščih promet s kmetijskimi zemljišči odobri upravna enota, občina pa daje le mnenje. V Bohinju pravijo, da bi občina morala dajati soglasje, ki je veliko bolj zavezujoče kot mnenje. Zakon namreč ne govori o tem, kako naj upravna enota ravna v primeru, če je mnenje občine negativno. Vsekakor razmere na območju občine bolje poznajo kot trideset kilometrov oddaljeni sedež upravne enote v Radovljici. Večja vključitev občine bi bila toliko bolj potrebna, ker gre za legalizacijo starih kupčij, ki tedaj niso bile dovoljene in so potemtakem pravno nične.
Kupčije sporne tudi po novem zakonu
Čeprav je novi zakon milejši, so tudi po njem omenjene kupčije sporne. Ponudbe namreč vsebujejo napačne in pomanjkljive podatke. Kupci niso usposobljeni za kmetijsko proizvodnjo, večinoma skušajo legalizirati stare kupčije, ki so bile v nasprotju s tedaj veljavnim zakonom in zato nične. Zaradi parcelizacije se negospodarno drobi zemljiška posest, običajno tako, da se odmeri funkcionalno zemljišče k objektu, ki je že preurejen v počitniško hišico, kar pomeni, da se spremeni njegova namembnost. Upravna enota se premalo poslužuje možnosti, da začne postopek za ugotovitev primerne cene zemljišča.
Zemljišča kupujejo tudi zaradi nadaljnje preprodaje. V poslih namreč sodelujejo podjetja, ki so registrirana za promet z nepremičninami.
Kmetijska zemljišča kupujejo posamezniki, ki jih ne potrebujejo za opravljanje kmetijske proizvodnje, temveč za svoj prosti čas in počitek. Pravni posli bodo zato privedli do uporabe zemljišč, ki je v nasprotju z njihovo namembnostjo.
M.V.
